Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je lani imel 3,94 milijarde evrov prihodkov in 4,05 milijarde evrov odhodkov. Ob koncu lanskega leta je tako imel 109 milijonov evrov primanjkljaja, ki so ga pokrili iz lastnih virov. Uspelo jim je poravnati tudi vse obveznosti do izvajalcev, je v uvodu pojasnila generalna direktorica Tatjana Mlakar.

Več kratkih obravnav

Zavod, ki je lani sklenil nekaj več kot 1600 pogodb z izvajalci zdravstvenih storitev, je po besedah Mlakarjeve lani posloval v "negotovih razmerah z množico interventnih aktov in sprememb". Izpostavila je tudi intenzivne dejavnosti zavoda na področju dolgotrajne oskrbe, pri vsebinskih novostih pa plačilo storitev po realizaciji, povečanje timov za določene programe in finančne spodbude na področjih s slabšo dostopnostjo.

Sorodna novica Sindikat družinskih zdravnikov: Preseči moramo logiko tekočega traku

Lani se je povečalo število obravnav na primarni ravni. Teh je za okoli 30 odstotnih točk več, kot jih je bilo v letu 2013, a so se obravnave v svoji strukturi zelo spremenile. "Prvih in ponovnih pregledov, ki so za zavarovane osebe verjetno najbolj kakovostni, je občutno manj kot 2013. Bistveno več je kratkih obiskov, na katerih zdravniki predpisujejo recepte, napotnice ... Število obravnav se je povečalo, vprašanje pa je, ali so enako kakovostne, kot so bile pred epidemijo covida-19," je dejala.

Podobno ugotavljajo tudi za specialistično ambulantno dejavnost, pri kateri so lani zaznali več obravnav kot pred epidemijo, a se tudi pri teh razlikuje struktura. Manj je prvih in kontrolnih pregledov, ekstremno pa je, kot je izpostavila Mlakar, narasel obseg slikovne diagnostike. V primerjavi z letom prej je padlo število otorinolaringoloških in psihiatričnih storitev, več pa so naredili na splošnih kirurgiji in okulistiki. Raven iz leta 2019 so dosegli na onkologiji in klinični genetiki.

Več čakajočih nad dopustno čakalno dobo

Ugotavljajo tudi, da je bila realizacija prospektivnega programa, s katerim želijo zajeti področja z dolgimi čakalnimi dobami, lani nižja od pogodbenega obsega, čeprav bi ZZZS plačal vse storitve, ki bi jih izvajalci opravili. Ob tem se je število čakajočih nad dopustno čakalno dobo zelo povečalo, je opozorila Mlakar in dodala, da na ZZZS-ju zato nenehno izpostavljajo potrebo po merjenju storilnosti in učinkovitosti opravljenih posegov.

Ob tem se je dotaknila tudi podatkov o obravnavah v prvih dveh mesecih letošnjega leta. Po besedah Mlakarjeve se število obravnav v primerjavi z najbolj produktivnimi jesenskimi meseci ni povečalo. Če je bilo v januarju in februarju na mesec povprečno opravljenih 103.000 prvih pregledov, jih je bilo v oktobru in novembru od 106.000 do 110.000. Po njihovih podatkih in oceni tako nagrajevanje oz. plačilo po realizaciji "ne daje fizičnih učinkov več opravljenih storitev".

Več odsotnosti z dela

Generalna direktorica je izpostavila tudi naraščanje absentizma, zaradi katerega smo lani v Sloveniji izgubili več kot 17 milijonov delovnih dni, kar je okoli 20 odstotnih točk več kot leto poprej. Za nadomestila za bolniške odsotnosti, daljše od 20 delovnih dni, je ZZZS namenil skoraj 700 milijonov evrov. "To je trend, na katerega neprestano opozarjamo," je dejala Mlakar.

Lani je bilo največ bolniških odsotnosti zaradi infekcijskih obolenj, sledijo mišično-skeletna obolenja in poškodbe. Lani se je prvič zgodilo, da je število izgubljenih delovnih dni zaradi težav v duševnem zdravju prehitelo bolniške odsotnosti zaradi onkoloških obolenj, je dodala Ana Vodičar z ZZZS-ja.