Poleg redno aboniranih turistov, ki francosko prestolnico obiščejo v seštevku 19 milijonov na leto, je s septembrsko ohladitvijo vetrov z Atlantika Pariz zasijal. Evropska prestolnica mode vse od leta 1995 abonira enega izmed vodilnih razstavnih salonov sodobnega oblikovanja in notranje opreme Maison et Objet (MOM); sočasno v mestu poteka tudi teden oblikovanja Paris Design Week, ki ga lahko ujamete vse do 14. septembra.

Več kot 3.000 razstavljavcev iz 160 držav na sejmu, ki poteka dvakrat letno, zanima predvsem B2B-poslovanje. Bolj kot končni kupci so v ospredju distributerji, trgovci in arhitekti. Tudi sicer samo razstavišče Parc des Expositions de Paris-Nord Villepinte, ki je od mednarodnega letališča Roissy-Charles de Gaulle oddaljen pičlih 15 minut, slovi kot največje francosko razstavišče. Projekt, ki je v osemdesetih letih nastal po načrtih arhitekta François-Régis Pelletrata z devetimi halami in se razteza na 247.000 kvadratnih metrih, velja celo za vodilni prostor v Evropi, namenjem ravno dogodkom za poslovanje podjetij.

Živalski vzorci

Po videnem je mogoče prepoznati smernice glede nenavadnega kombiniranja materialov in oblik ter živalskih potiskov na tekstilu in keramiki, pa tudi živali sicer. Kralja med materiali ostajata marmor in žamet, barvni panton se preliva v temnejših pastelih bordo rdeče, rožnate, temnozelene, modre in sive. Z zanimanjem je spremljati tudi preporod milanske skupine Memphis, ki je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja s svojo barvitostjo primarnih barv in geometričnostjo zatresla oblikovalsko sceno po vsem svetu.

Marmor ovit v gumo

Vedno več oblikovalcev se poigrava z nevsakdanjimi kombinacijami, ki pomenijo dokončni pokop skandinavskega minimalizma. Američanka dansko-francoskih korenin, ki je končala študij oblikovanja in arhitekture na Harvardu Arielle Assouline-Lichten, se je pri izbiri tulčaste kavne mizici VERA (Slash Object) poigrala s kombiniranjem marmorne površine, ovite v reciklirano gumo, ki se sicer uporablja kot talna površina v športnih dvoranah, objektu pa dodala tanek eleganten zaključek iz svetleče medenine.

Večkrat nagrajeni danski oblikovalec Christian Troels, ki zase pravi, da je delal vse od futurističnih elektronskih avtomobilov do rožnatih konjskih staj za Lego, je pri svetilih Macaroon kombiniral keramiko in steklo ter ju znova povezal v celoto z detajlom medenine. Prikupna svetila je poimenoval po obliki, ki spominja na sladke makrone iz beljaka, pisanih barv in različnih nadevov – ti so poleg Eifflovega stolpa emblematično znamenje Pariza.

Vztrajni slovenski razstavljavci

Na sejmu pa se predstavljajo tudi slovenski razstavljavci, letos kar v dveh izvodih, ena pod okriljem Centra za kreativnost (CzK), ki deluje v okviru Muzeja za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani, druga v režiji državne agencije Spirit Slovenija, ki na MOM-u sodeluje četrtič. Medtem ko je CzK sam naredil izbor razstavljavcev ter koncept in izvedbo razstave Odprti smo!, je Spirit podal javni poziv za zbiranje interesa, razstavljavcem pa kril strošk najema neopremljenega razstavnega prostora s tehničnimi priključki, jih vpisal v sejemski katalog in organiziral samo sejemsko predstavitev.

Nekatera slovenska podjetja se že več let trudijo za zaupanje francoskih naročnikov in vstop na ta nekaj več kot 60-milijonski trg, ki pa je izredno protekcionističen in zaprt. V sklopu Spirit Slovenije se je tako predstavilo šest podjetij: 3S Design, Donar, Tokio, Kauch (tapetništvo Luka Debevec), Bernix Furniture Design in Thesign (TKC). V hali 6 pa je bila še ena, nekoliko drugačna predstavitev slovenske ustvarjalnosti in poslovnosti. Arhitektka in poslovna vodja programa CkZ Mika Cimolini je naredila izbor 20 novejših produkcij slovenskih oblikovalcev, ki so sami prevzeli pobudo za proizvodnjo svojih izdelkov, in neodvisnih proizvajalcev pohištva, pri čemer je iskala "močne zgodbe".

Kot primer takšne prakse izpostavlja minimalistično geometrijsko svetilo Vitka Luminarie oblikovalskega studia Design Studio Mashoni, ki je s svojim izdelkom pristopil sicer do slovenskega, a v Evropi vodilnejšega podjetja svetil, Intra Lightning, ki je Vitko izdelalo in jo tudi prodaja.

Ali pa modularna sedežna Chilling in Venice kraljevsko modre barve. Ravno oblikovalec Primož Jeza (Primož Jeza Studio) je bil tisti, ki je naredil prvi korak do podjetja Donar, s katerim sicer že sodeluje. Uveljavljeni oblikovalec in arhitekt je pri zasnovi nizkega, a prezentnega sedišča izhajal iz ideje Benetk. Poleg očitnega izbora barve je podnožje oblikoval iz kovinskega paličja, ki spominja na priveze čolnov v Benetkah, podnožje pa se lahko raztegne v stekleno površino, ki s temno in svetlečo strukturo iluminira površino morja oziroma ob videnem pomislimo nanj.

Spodnjice s potiski jastoga, ki se prodajajo 'za med'

Mika Cimolini je na razstavi izpostavila tudi umetelne rokodelske izdelke, ki prenavljajo slovensko lokalno tradicijo, kot so; ribniški kuharski set v sodobni interpretaciji Ribrand, keramična stojala za vina arhitekturnega biroja Sadar + Vuga, keramika "ikone slovenske obdelave keramike" Ines Kovačič, lesene vaze in sklede Ateljeja Mali in tudi čilime slovenskega oblikovanja, a izdelave v BiH-u Kobeiagi Kilims.

Tekstil in posteljnina oblikovalca Davida Tavčarja, "ki je kljub mladosti že zelo uveljavljen v mednarodnem prostoru, saj oblikuje za znane avstrijske in francoske blagovne znamke tekstila," kot ga opiše Mika Cimolini, pa je zgodba zase. Tavčar, čigar delo je CzK razstavljal tudi v Milanu na razstavi Odprti smo!, je namreč "prodal vse zaloge spodnjic, ki so bile na naslovnici našega prospekta, na kar sem kar ponosna," pove z nasmeškom kuratorka razstave in doda, da so "jastogi sploh po pogovoru Žižek - Peterson priljubljen motiv".

Moč agenta

Kako dobra strateška odločitev je sodelovanje na francoskem sejmu, razkrije pogovor z Marcom Carbonarom, francoskim agentom slovenske oblikovalske skupine Asobi, ki deluje pod blagovno znamko Tokio. "Na lanskem sejmu sem videl delo Gorazda (Malačiča) in Tokio Designa, kar je vzbudilo mojo pozornost predvsem zaradi izbora materialov in kakovosti oblikovanja, ki je zelo moderno, futuristično. Uporablja surov material, kot so karbonska vlakna, v kombinaciji s tradicionalnim lesom (miza Carbon Claro). Zame je bilo to zelo zanimivo, zato sem hotel to znamko zastopati za francoski trg," se razgovori prijeten možakar, sicer Parižan, ki med drugim zastopa tudi nemško znamke Acapulco Design in španski PLM Design iz Barcelone.

Francozi pri opremi doma niso več "takšni tradicionalisti", pravi, saj mešajo različne sloge. "Radi imamo zelo stare kose ali pa tudi poceni kose švedske znamke, ki je ne bom imenoval. Srednji sloj v Franciji ima doma cenovno povprečno dostopno pohištvo, a si želijo dober kos ali dva, ki sta bolj kakovostna." Francoski agent, ki sodeluje predvsem z arhitekti in notranjimi oblikovalci pove, da so oblikovni kosi, kot je lesena miza s karbonskim podnožjem Carbon Claro (Tokio Design) "zelo specifična in je ne moreš prodajati v trgovini, saj zanjo potrebuješ dobrega kupca … ta proces pa zahteva veliko časa."

Koliko francoskega časa je potrebnega za prodor na trg, vesta Maca in Lana Strle, ki sta z družinskim podjetjem 3S Design na sejmu že tretjič, saj se je francoski trg izkazal za trd oreh. Linijo magnetnih tabel z dodatki stojal za nože, poličnikov in korit za začimbe, ki so se v Sloveniji "dobro prijele", so letos dopolnili s kopalniško linijo. "Francija je zelo zaprt krog. Mi imamo rezultate šele po treh letih sodelovanja na tem sejmu, zato si želimo navezati čim več stikov … Po drugi strani pa imamo čisto drugačno izkušnjo z Belgijo, kjer smo začeli takoj sodelovati s petimi distributerji oziroma oblikovalci, prodajalci kuhinj," pove Maca.

Nov način poslovanja ali papirnati katalogi so 'out'

Marc Carbonare, ki je nekdaj kot samostojni podjetnik na MOM-u sodeloval tudi sam, v osmih letih je razstavljal kar 16-krat, je pri slovenskih razstavljavcih pogrešal več digitalne predstavitve. Logika poslovanja se je namreč z razvojem tehnologije spremenila. "Pred 20 leti so obiskovalci na sejmu preživeli pet dni in dali naročilo takoj. Danes pa pridejo in rečejo: 'Ne, ne nočem vašega kataloga, dajte mi svoj elektronski naslov in spletno stran,' na sejmu pa so morda le dva dneva, saj hočejo videti veliko stvari, zato tečejo od enega razstavnega prostora do drugega, vzamejo poslovno vizitko in gredo. Večina jih sploh ne želi papirnatih katalogov, saj nočejo stvari nositi s seboj. Sem pa moraš priti, da vidiš zadevo v živo, se je dotakneš," razloži in z roko podrsa po leseni mizi, "kot bi božal telo".

Kot eno prodornejših slovenskih podjetij z vizionarskim načelom trajnostnega razvoja, s številnimi nagradami in udejstvovanjem na mnogih sejmih pa seveda ni manjkalo podjetje Donar, ki se je predstavilo s svojimi 'paradnimi konji': s stolom Nico Less in foteljem Collodi iz recikliranega filca in z interaktivnim stolom Beatnik.

"Naše vroče blago so stoli iz recikliranega materiala, smeti kot industrijski material prihodnosti," ugotavlja Ivan Ukmar, ki v podjetju skrbi za prodajo. Podjetje, ki zadnje čase med slovenskimi mediji vzbuja pozornost predvsem zaradi uvedbe 6-urnega delovnika, je navzoče na vseh celinah, razen v Afriki. "Naše kose kupujejo predvsem tam, kjer so dovolj izobraženi v tej smeri, v Evropi najbolj napredujejo Nizozemci in Belgijci, saj dajo veliko na okolje. V Sloveniji smo še vedno premalo izobraženi, da je treba nekaj narediti, da bomo ohranili okolje takšno, kot je. Ko javna uprava objavi razpise, namesto da bi kupila slovenske izdelke, navede vrednosti, ki so primerne za proizvode iz Kitajske!"