Ruskim znanstvenikom se čas izteka. Že več tednov 24 ur na dan vrtajo v štirikilometrski ledeni oklep Antarktike, pod katerim se skriva eno izmed najskrivnostnejših jezer. Debel oklep je preprečil prehajanje tekočine tako v jezero kot iz njega, nahaja pa se natančno pod slavno raziskovalno postajo Vostok. Tam so leta 1983 izmerili najnižjo temperaturo na Zemlji, -89 stopinj Celzija. Poleg potencialnega odkritja novih življenskih oblik bi nas odkritje jezera lahko več naučilo tudi o razmerah na eni izmed Jupitrovih lun, Evropi. Ta je prekrita z debelo ledeno skorjo, pod katero ležijo oceani, domnevajo znanstveniki.
Debel oklep deluje kot toplotni izolator
Antarktično poletje bliža koncu, temperature pa bodo kmalu padle pod -80 stopinj Celzija. Znanstveniki bodo postajo Vostok zapustili 6. februarja, ko bodo okoliščine še dovoljevale pristanek letala. "Kot bi delali na do zdaj še neodkritem planetu," je dejal Valerij Lukin, namestnik vodje ruskega Inštituta za raziskave Arktike in Antarktike iz Sankt Petersburga. Nekateri strokovnjaki pa ostajajo skeptični, saj vrtanje lahko onesnaži prastari ekosistem, škoda pa bi bila nepopravljiva. Ocenjujejo, da je jezero ležalo nedotaknjeno celih 15 milijonov let. Rusi upajo, da bodo ob predrtju našli še neodkrite življenske oblike, saj debel oklep deluje kot toplotni izolator, zadržuje toploto, ki prihaja iz notranjosti planeta.
Na Antarktiki več kot 150 jezer pod ledom
Voda običajno zmrzuje pri nič stopinjah Celzija, v skrajnih antarktičnih razmerah pa tekoče vode sploh ni pričakovati. Ko so britanski znanstveniki v 70. letih prejšnjega stoletja pri prvih radarskih opazovanjih dobili čudne odčitke, niso pomislili na tekočo vodo globoko pod trdim ledom. Šele leta 1996 so s satelitskimi posnetki odkritje uradno potrdili. Posnetki iz orbite so razkrili eno največjih vodnih mas pod ledom, še več - na Antarktiki je kar 150 takih jezer. Jezero Vostok meri 10.000 kvadratnih kilometrov in je globoko 800 metrov, kar je podobno Bajkalskemu in Ontarijskemu jezeru.
Pomisleki - kaj, če jezero onesnažimo?
Rusi so v preteklosti že poskušali priti do jezera. Projekt je bil leta 1998 po prevrtanih 3600 metrih zelo blizu cilja, a je zastal - prav zaradi pomislekov o kontaminaciji. Tokrat poskušajo znova, saj so razvili metodo, ki naj bi omogočala ekološko-varno vrtanje brez onesnaženja. Namesto vrtanja naravnost v jezero bodo v vrtino poslali še senzor, ki bo predhodno zaznal tekočo vodo. Nato nameravajo umakniti sveder ter z nastavitvijo pritiska vodo izsesati višje ter pustiti, da rob jezera ponovno zamrzne in se zapre. Naslednjo sezono bi ta na novo nastali led izrezali ter analizirali.
Vsem varnostnim ukrepom navkljub pa več mednarodnih opazovalcev še vedno meni, da je početje prenevarno za prastaro jezero. "To je nemogoče opraviti absolutno in popolnoma čisto," je dejal glaciolog Andy Smith. "Morda je res vredno vzorčiti vodo, saj smo na tem planetu, neglede na ekstremnost razmer, skoraj povsod našli življenje," je izjavil, a dodal: "Pri tem pa moramo biti skrajno, skrajno previdni, da ne pokvarimo opazovanega okolja." Po drugi strani Rusi take dvome zavračajo, tveganja naj skoraj ne bi bilo.

Rusi, tehnične težave ter metrski kristali
Delo ovirajo tudi raznovrstne tehnične težave, pojasnjujejo ruski znanstveniki. "Do treh kilometrov gre kar gladko, navsezadnje smo to že počeli na Grenladiji, pa tudi tu, na Antarktiki. Toda po preseženih tregh kilometrih se temperatura ledu polagoma približuje tališču, kar za seboj povleče raznovrstne nevšečnosti," je dejal Aleksander Ekaikin, član odprave. Težave povzroča tudi zgradba ledu na tej globini, saj naj bi se morali prebijati skozi ogromne monokristale s premerom metra in več, trde kakor steklo, je zatrdil Ekaikin. Zato vrtanje zadnje dni poteka počasi, le okoli metra in pol na dan, medtem ko so že presegli 3.700 metrov globine - pred seboj pa imajo še 50 metrov ciljnega šprinta. Že pred prebitjem v samo jezero pa so v vzorcih ledu našli nekaj vrst bakterij, ki jih še analizirajo, je razkril Ekaikin.

Ne samo jezera, tudi reke?
Leta 2006 pa je skupina raziskovalcev našla znake o mreži rek ter kanalov, ki povezujejo jezera pod ledom. To sicer še ni dokazano, bi pa lahko hitro razblinilo sanje o nedotaknjenem svetu. Neglede na vse to se ruski raziskovalci na postaji Vostok že od odkritja jezera v 70. letih nenehno vračajo z upanjem na veliko odkritje. To sezono jim ura odbije 6. februarja.