Ladijski vijak izumitelja Josefa Ressla je zagotovo eden največjih svetovnih izumov, saj se uporablja še danes. Foto: NN
Ladijski vijak izumitelja Josefa Ressla je zagotovo eden največjih svetovnih izumov, saj se uporablja še danes. Foto: NN
Dr. Sandi Sitar, zgodovinar znanosti, umetnosti in tehnike
Ob 150-letnici Resslove smrti
Položitev venca k spomeniku Josefa Ressla

Spominu na izumitelja so se pred njegovim obeležjem na ljubljanskem Navju poklonili predstavniki mestnih občin Ljubljana in Resslovega rojstnega mesta Chrudin, češkega veleposlaništva in Theniškega muzeja Slovenije.

Kaj so povedali udeleženci ob poklonu Josefu Resslu?
Ivana Hlavsova, veleposlanica Češke Republike v Sloveniji je za MMC povedala, da je a Čehe in Slovence je Ressel zelo pomembna oseba, saj je po njem v Ljubljani poimenovana celo ulica. Čehi gledamo na Ressla kot na pomembno osebnost slovensko-češke zgodovine, je dejala Hlavsova.

Dr. Orest Jarh, direktor Tehniškega muzeja Slovenije je povedal, da izum ladijskega vijaka pomeni korak naprej pri tehnologiji prevoza po vodi ter da je bil Ressel povezovalna osebnost med deželami, kjer je živel. "Bil je nedvomno izumitelj, ki je spremenil stvari po celem svetu, zaradi tega smo Slovenci lahko ponosni, saj smo mu omogočili in vzpostavili pogoje, da se je ta izum rodil v Sloveniji, je poudaril dr. Gregor Gomišček, mestni svetnik MOL-a.

Zgodovinar znanosti, umetnosti in tehnike Dr. sandi Sitar pa je poudaril, da je Ressel izumil okoli deset patentov. To so izumi, ki so tipični za takratno zrelo obdobje industrijske revolucije, je dejal Sitar.

Ob obletnici razstava o izumitelju
Ob tej priložnosti je Tehniški muzej Slovenije v Bistri pripravil razstavo z naslovom Od vijaka do junaka. Ressel je na Dunaju študiral naravoslovne predmete, mehaniko, hidravliko in civilno arhitekturo. Deloval je kot gozdni inženir v Motovunu v Istri in pozneje v Kostanjevici na Krki.

Ressel se je rodil leta 1773 v češkem mestu Chrudim in umrl leta 1857 v Ljubljani. Med njegovimi številnimi izumi izstopa ladijski vijak, ki je nadomestil lopatasta kolesa. Poleg tega se je ukvarjal še s številnimi zamislimi - kot na primer, kako bi egiptovske puščave z namakanjem lahko postale plodne. Kot gozdar je po Sloveniji in Istri uvajal napredno gospodarjenje in si prizadeval za pogozdovanje Krasa.

Ladijski vijak je prvič preizkusil v Kostanjevici na Krki, v Trstu pa je svoj izum preizkusil tudi na morju in ga leta 1827 patentiral. Zmagovalec bitke pri Visu leta 1866, avstro-ogrski admiral Tegethoff, je priznal, da so zmago pri Visu dolgovali le izumitelju ladijskega vijaka Resslu.

R.B.

Dr. Sandi Sitar, zgodovinar znanosti, umetnosti in tehnike
Ob 150-letnici Resslove smrti
Položitev venca k spomeniku Josefa Ressla