V okviru projekta Diacomet, pri katerem sodeluje tudi ljubljanska Fakulteta za družbene vede, bo tako nastal nov etični kodeks za digitalno družbo in digitalno komuniciranje, nekakšen presek novinarskih, oglaševalskih, "piarovskih", političnih in ostalih kodeksov ter smernic komuniciranja iz vse Evrope.

Med člani svetovalnega odbora projekta je tudi predsednik Mreže za etično novinarstvo in nekdanji generalni sekretar Mednarodne zveze novinarjev (IFJ) Aidan White, s katerim smo se pogovarjali o potrebi o novi vrsti kodeksa in tudi o uporabi umetne inteligence v medijih, za katero White pravi, da je lahko koristna, vendar jo je treba uporabljati kot del novinarskega orodja, njeno uporabo pa jasno in transparentno javnosti tudi "razkrivati".

Več o digitalni komunikaciji, etiki in uporabi umetne inteligence v medijih pa v spodnjem intervjuju z Aidanom Whitom.

V okviru projekta Diacomet, pri katerem sodelujete, boste pripravili t. i. kodeks dobrega komuniciranja, ki bo državljanom, medijem, družbenim omrežjem, oglaševalcem in politikom pomagal ustvariti bolj vključujočo komunikacijo. Kako jezni in razočarani ste, ko zdaj spremljate komuniciranje v digitalnem okolju?
Globoko sem razočaran nad tem, kako je javno komunikacijsko okolje postalo zastrupljeno z žaljivimi in zlonamernimi informacijami.
To bi morala biti zlata doba svobode govora in novinarstva, namesto tega pa je v javnosti več strahu, nevednosti in nezaupanja kot kdaj koli prej. Razdrobljeno in polarizirano informacijsko okolje predstavlja enega največjih izzivov, s katerimi se soočamo – zagotoviti ljudem dostop do zanesljivih in zaupanja vrednih tokov informacij.

Ali menite, da lahko kodeks sploh izboljša to komunikacijo? Na kakšen način?
Ideja kodeksa je vzpostaviti zaupanje v javnosti in pomagati ljudem prepoznati, kaj je koristno, zanesljivo in resnicoljubno. Kodeks ne bo zbirka navodil in pravil, bo pa ljudem pomagal krmariti po morju propagande, pristranskosti in zlorab, ki danes grozi, da bo preplavil naše javne komunikacije.

Kodeks bo koristen način spodbujanja ljudi, da ne le prepoznajo informacije, ki so 'strupene', ampak jim bo pomagal tudi pri njihovem lastnem komuniciranju, saj bo nakazal načine, kako lahko izboljšajo in izpopolnijo svoje komuniciranje ter jih spomnil na vrednost spoštovanja, poštenosti in državljanstva – vse to je pomembno za ustvarjanje bolj odprte, vključujoče in resnicoljubne kulture komuniciranja.

Nove tehnologije so očitno popolnoma spremenile našo družbo. Internet, družbena omrežja in zdaj neverjeten vzpon umetne inteligence ... Kaj je z vašega vidika, torej z vidika novinarstva, novinarske etike, glavna stvar, ki jo je treba v teh časih poudariti oz. obravnavati?
Novinarstvo je v teh dneh izjemno pomembno, vendar bo spoštovano le, če se bodo novinarji in uredniki držali etike poklica. To pomeni dosledno zavezanost temeljnim vrednotam natančnosti, nepristranskosti, neodvisnosti, človečnosti in odgovornosti pri vseh vidikih medijskega dela. Te vrednote so v digitalni dobi še pomembnejše. Tehnologija je lahko osvobajajoča sila za svobodno izražanje in jo je treba uporabiti za ustvarjanje varnega in spoštljivega informacijskega okolja. Vendar se to ne dogaja. Tehnološka podjetja morajo danes za marsikaj odgovarjati. Zaradi njihovega poslovnega modela in brezobzirnega zasledovanja ogromnih dobičkov zlonamerne in zlorabljajoče informacije krožijo brez omejitev. Grožnja, ki jo to predstavlja, pa se še povečuje s sistemi umetne inteligence.

Razvoj umetne inteligence je neverjetno hiter. Mediji postopoma uvajajo umetno inteligenco za delo v svojih uredništvih: kot pomoč pri delu novinarjev, umetna inteligenca pa nekatere članke tudi že piše. Kako pomembno je za vas kot bralca določenega medija, da veste, da je novinarski članek napisal človek in ne umetna inteligenca?
Novinarstvo – tako kot izobraževanje in javni medijski servisi – so v prvi bojni liniji za ohranitev informacijskih standardov. Javnost mora vedeti, da so informacije, ki jih dobi, poštene in resnične. Zato morajo biti vsi mediji pri uporabi tehnologije transparentni. Javnost ima pravico biti obveščena, kadar prejema informacije, ki so umetno ustvarjene.

Zato morajo biti ljudje obveščeni, kadar koli se v novinarstvu uporablja umetna inteligenca. Vsak članek, vsak videoposnetek ali zvočni posnetek, v katerem so uporabljene informacije ustvarjene s strojno tehnologijo, morajo biti označeni z oznako, ki pojasnjuje, da je bila uporabljena umetna inteligenca. Ljudi ne smemo poskušati preslepiti. Dolžni smo biti odprti glede načina dela in virov informacij, ki jih uporabljamo.

Ali menite, da je za povprečnega bralca pomembno, da ve, kdo je napisal članek? Človek ali umetna inteligenca?
Transparentnost in razkritje morata postati najpomembnejši načeli novinarskega dela v dobi umetne inteligence. Javnosti moramo razkriti, kako delamo, z odprtostjo in iskrenostjo pa si bomo pridobili njeno zaupanje.

Kako transparenten mora biti medij do svojih bralcev glede tega, kako uporablja umetno inteligenco?
Kot sem že povedal, če novinarstvo ne bo prepoznalo izjemnega pomena transparentnosti, bomo pri svojem občinstvu izgubili še več prednosti. Vendar to ne pomeni, da v določenih primerih, kot je potreba po zaščiti virov informacij ali zaradi legitimnih razlogov javne varnosti in zaščite, novinarji ne spoštujejo zaupnosti. To so izjeme, splošno pravilo pa bi morala biti transparentnost pri vsem, kar počnemo.

Ali menite, da lahko razkritje medijev, da določene članke piše umetna inteligenca, zmanjša težo napak v članku, ki nastanejo zaradi uporabe umetne inteligence?
Seveda. Z zagotavljanjem razkritja se novinarji sami zavedajo, da morajo zagotoviti resničnost svojega dela. Umetna inteligenca je lahko koristna, vendar jo je treba uporabljati kot del novinarskega orodja – vidimo lahko razvoj nove hibridne oblike komuniciranja, pri čemer sodelujeta socialna inteligenca novinarjev in umetna inteligenca tehnologije.

Umetna inteligenca lahko generira tudi slike. Novinarji in uredniki veliko razpravljamo o uporabi slik v novicah, ustvarjenih z umetno inteligenco. Kdaj je na primer primerno, da medij objavi generirano sliko, ne glede na to, kako 'neškodljiva' se zdi?
Novinarji pogosto nimajo dostopa do slik, ki bi lahko koristno opisale zgodbo, zato so lahko v skušnjavi, da za ponazoritev zgodbe uporabijo umetno inteligenco. S tem ni nič narobe – dokler je bralcem ali gledalcem jasno, kaj se dogaja. Tudi v tem primeru je transparentnost najpomembnejša.

Novinarska etika pravzaprav ni več samo stvar novinarjev. Etični vidiki so potrebni povsod – med programiranjem ali načrtovanjem z delom umetne inteligence, pri oblikovanju nabora podatkov, med usposabljanjem in pri njeni uporabi. Novinarska etika je dejansko prešla na povsem drugo raven. Kako to vidite vi? Je novinarska etika na prelomnici?
To je dobra pripomba. Etika ni namenjena samo novinarjem in urednikom - je namenjena vsem v piramidi novičarskih medijev – od vrha (odprtost glede lastništva in politične pripadnosti) pa vse do osnove, kjer je treba v uredništvih uporabljati etično presojo. Etika je zdaj stvar vseh v novinarstvu in, kot kaže razprava o novem javnem kodeksu, tudi bralcev in uporabnikov javnih virov informacij.

Rada bi vas vprašala še o dveh pomembnih temah. Očitno smo dočakali konec epidemije covida-19, ki je trajala kar nekaj časa. Če na to zdaj pogledate z distance, kaj smo se novinarji in mediji naučili? Kakšen je bil glavni vpliv epidemije covida-19 na novinarsko etiko?
Z velikim zadovoljstvom sem ugotovil, da se je novinarstvo kljub nekaterim groznim nesmislom, ki so se med krizo pojavili na spletu, na splošno zelo dobro spopadlo s covidom-19. Pravzaprav je Svetovna zdravstvena organizacija ugotovila, da so mediji v glavnem natančno opisali zgodbo o covidu-19 in pomagali javnosti pri obvladovanju izrednih zdravstvenih razmer. Vsekakor je bil to opomin novinarjem, naj spoštujejo resnico, se držijo dejstev in se izogibajo teorijam zarote.

Tudi vojna v Ukrajini, ki traja že več kot leto dni, postavlja novinarjem etična vprašanja. Ali lahko izpostavite kakšno novo razsežnost, ki se je pojavila, ki je v tej zgodbi nova, drugačna z vidika etike?
Pripovedovanje vojne zgodbe je vedno težko, še težje pa je, če sta v boju uporabljeni propaganda in dezinformacije. Zavajajoče ravnanje ruskih medijev z resnico je primer zlonamernega laganja v službi države brez primere, a žal je propaganda prisotna povsod. Če želijo novinarji ljudem posredovati resnico, se morajo znova držati svojih temeljnih vrednot. Najpomembnejša dolžnost novinarjev je, da se izogibajo govoricam in špekulacijam. Držimo se dejstev, ki jih poznamo. Predvsem pa se izogibati nezanesljivim in neosnovanim informacijam na spletu.

Na koncu vam moram zastaviti vprašanje o razmerah v slovenskih medijih. Kot nekdanji generalni sekretar Mednarodnega združenja novinarjev (IFJ) ste se v preteklosti pogosto ukvarjali s položajem medijev v Sloveniji. Kako vidite trenutne razmere v Sloveniji v primerjavi z obdobjem (2007/8), ko ste bili generalni sekretar in ste se ukvarjali s pritiski vlad na medije v Sloveniji?
Slovenija mi je bila vedno všeč in v mojem srcu ima posebno mesto. Med strašnimi balkanskimi vojnami v devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bila zatočišče za neodvisno novinarstvo v regiji. V Ljubljani smo ustanovili Center za neodvisne medije. Vedno je bilo čutiti, da je Slovenija lahko gonilna sila svobode tiska in odprtega novinarstva. Vendar je ta ugled v zadnjih letih omadeževalo politično vodstvo, ki je spodkopalo to izjemno dediščino. Vem, da je novinarska in medijska skupnost "odporna", zato sem prepričan, da se bodo stvari vrnile v ustaljene tirnice.