V Mariboru naj bi še letos začeli graditi visoko zmogljiv superračunalnik s tovarno umetne inteligence, enega od šestih takih v Evropi. S tem skuša Evropa ujeti velesili na tem področju ZDA in Kitajsko. "Z dobro strategijo in malo manj birokratizacije postopka smo na dobri poti, da jih ulovimo. Prav je, da se vlaga v te zmogljivosti, saj bomo v od 5-ih do 10-ih letih skoraj vsi potrebovali znanje iz strojnega učenja ali vsaj uporabo strojnega učenja, ki ga bomo uvajali v svoje delo," je povedal Žiga Zebec, raziskovalec v Izumu, kjer je tudi koordinator za mednarodne projekte.

Slovenija postavlja tovarno umetne inteligence

Novi računalnik bo imel bistveno več grafičnih procesnih enot, ki so nujne za razvoj strojnega učenja in umetne inteligence. In kot pravi Zebec, je umetna inteligenca v velikem porastu, ključno pa je, da pri tem sodelujemo kot lastniki modelov strojnega učenja. "Potrebujemo računalnik, ki bo bolje podpiral raziskovalce in podjetja, ki si želijo razvijati modele strojnega učenja, ki jih vgrajujejo v svoje procese," je še povedal.

Tovarna umetne inteligence je namenjena prav temu, da bodo raziskovalci in podjetja lažje dostopali do računskih virov, da bo podpora razvijalcem boljša in bolj prilagojena njihovim potrebam. Tovarna umetne inteligence bo omogočila, da bomo lahko tudi v Sloveniji razvili jezikovne modele, kot sta Chat GPT in Deepseek, a s svojimi pravili.

Velika vlaganja, ki lahko prinesejo prebojne rezultate

Superračunalnik naj bi začel delovati leta 2027. Za zagon bo potrebnih 150 milijonov evrov, polovico bo prispevala Evropa. Vse to je po mnenju Zebca korak v pravo smer, da bi bila Slovenija prepoznana v Evropi kot center za razvoj strojnega učenja in umetne inteligence. "Manjkajo dodatna vlaganja v zmogljivosti, kjer bi se ti računski viri neposredno pretvarjali tudi v raziskave, podobno kot je organizirano v drugih državah, kjer imajo superračunalnike povezane s tehničnimi in raziskovalnimi inštituti. A gremo v pravo smer.¨"

Od leta 2021 v prostorih Izuma deluje superračunalnik, poimenovan po našem matematiku in fiziku Juriju Vegi. Če poenostavimo primerjavo, je njegova računska moč velika za 40 tisoč navadnih osebnih računalnikov. "Vega 2 bo 15-krat močnejši, kot je zdajšnji superračunalnik, zmogljiva bo za približno 500 tisoč osebnih računalnikov. Čeprav to ni povsem primerljivo, lahko rečemo, da gre za zelo veliko zmogljivost," je pojasnil Zebec.

Maribor kot središče najbolj naprednih tehnologij

Računalnik Vega, ki ga uporabljajo zdaj, so namestili v prostorih Izuma. Za nov superračunalnik naj bi še letos začeli graditi posebno stavbo na Mariborskem otoku, v bližini elektrarne, kar bo omogočalo boljši dostop do električne energije, hkrati bi lahko s toploto, ki nastane pri segrevanju računalnika, ogrevali del Maribora. "Priključna moč novega superračunalnika bo pet megavatov, trenutna za zdajšnjega Vego je približno en megavat. Teh pet megavatov predstavlja oskrbo približno tisoč gospodinjstev. Sliši se ogromno, a s tem je treba živeti. Je velik porabnik električne energije, a če hočemo razvoj, ostati v stiku z najbolj razvitimi državami, je treba vlagati tudi v infrastrukturo, kot so superračunalniki," še pove Zebec.

Poenostavitev in napredek

Zebec je že zdaj navdušen uporabnik superračunalnika. Kot mikrobiolog se ukvarja z generiranjem novih encimov, proteinov, ki imajo nove funkcije, ki jih v naravi ne najdemo. "Gre za encime, ki bi razgrajevali poliuretan, to je plastika, ki se sama v naravi ne razgradi in je še ne znamo razgraditi," je pojasnil. To, kar bi 25 ljudi testiralo v laboratoriju, lahko zdaj opravi superračunalnik.

Celoten pogovor je na voljo tudi v podkastu Ob osmih.