Raziskave tako prinašajo pomembno neodvisno potrditev lanskih odkritij Evropskega centra za jedrske raziskave (Cern). Znanstveniki za zdaj težko opredeljivega delca sicer še niso odkrili, uspelo pa jim je zožiti področje, kjer bi ga lahko našli, če sploh obstaja.

Higgsov bozon predstavlja ključ do razumevanja, zakaj imajo snovi maso. Dve skupini fizikov, ki sta opravili raziskave v zdaj že zaprtem trkalniku Tevatron v Nacionalnem laboratoriju Fermi v bližini Chicaga, sta zdaj prišli do dognanj, podobnih tistim, ki so jih znanstveniki že lani odkrili s pomočjo velikega hadronskega trkalnika (LHC) v Ženevi.

Odgovor že letos?
"Svet začenja videti jasnejšo sliko," je povedal eden izmed fizikov laboratorija Fermi Rob Roser. "Mislim, da se Higgsov bozon ne more nikamor skriti. Tako ali drugače bomo odgovor našli do konca leta 2012."

V laboratoriju Fermi sta s pomočjo trkalnika dve skupini fizikov neodvisno opravili dve različni raziskavi, v Evropi pa sta drugi dve skupini znanstvenikov uporabili veliki hadronski trkalnik.
Štiri raziskave, podobni rezultati
V trkalniku Tevatron v ZDA med seboj trkajo protoni in antiprotoni, medtem ko v Cernu uporabljajo samo protone. Po štirih raziskavah z različnimi tehnikami in opremo pa so si rezultati med seboj podobni.

Rezultati iz ameriškega trkalnika Tevatron sicer niso tako natančni kot tisti iz Cerna, a so vseeno pomembni, saj podpirajo dokaze, ki so jih pred tem pridobili v Evropi, je pojasnil fizik z univerze Harvard Gary Feldman.

Teorija o obstoju Higgsovega bozona se je prvič pojavila pred 40 leti, pomembna pa je za standardni teoretični model, ki pomaga razumeti šest delcev, ki sestavljajo vesolje. Brez njega nimamo pojasnila, zakaj imajo delci maso, še pojasnjujeta Roser in Feldman.