Strokovneje povedano – uporablja se kot tkivni povoj za zdravljenje vnetij roženice in za rekonstrukcijo površine očesa v raznih postopkih.

Amnijska membrana je del amnionske vrečke, v kateri se razvija plod. Obdaja s plodovnico napolnjeno amnijsko votlino, v kateri sta plod in amnijska tekočina. Je brez žil in živcev, debela med 0,02 in 0,5 mm. Sestavljena je iz treh plasti: debelejše bazalne membrane, plasti epitelnih celic in strome. Zaradi svojih lastnosti se uporablja predvsem za zdravljenje različnih poškodb oči.

Amnijska membrana se uporablja kot substrat oziroma bazalna membrana, preko katere se razraščajo in potujejo epitelne celice. Zavira vnetne reakcije in brazgotinjenje, pospešuje odmiranje vnetnih celic in ne povzroča zavrnitvenih reakcij pri prejemniku.

Pomembno vlogo ima tudi v procesu celične diferenciacije in preprečuje celično smrt ali apoptozo. Uporablja se kot presadek ali kot terapevtska kontaktna leča. Zavira tudi razraščanje krvnih žil, kar je pri očesni kirurgiji zelo pomembno, saj žile ne smejo rasti v vidno polje. Uporablja se lahko tudi na mestih, kjer manjka del tkiva, kot je to na primer po operaciji tumorjev. V nekaj tednih ali mesecih se amnijska membrana razgradi in poškodba se zaraste.

Pri uporabi amnijske membrane za zdravljenje niso pomembne celice, ki so v njej. Te med postopkom zamrzovanja celotne membrane namreč propadejo. Pomemben je njihov citoskelet (celično okostje), sestavljen iz različnih proteinov (laminin, fibronektin, kolagen), ki so dobra podlaga za rast celic. Na amnijsko membrano so vezani tudi različni rastni dejavniki in molekule citokini, ki zmanjšujejo vnetje, preprečujejo nastajanje brazgotin in imajo druge pozitivne učinke pri zdravljenju.

Zgodovina uporabe amnijske membrane
Prvo poročilo o terapevtski uporabi amnijske membrane sega v leto 1910, ko jo je Davis uporabil pri presaditvi kože. Uporabljala se je tudi za pokrivanje opeklin in kožnih razjed. De Rotth je leta 1940 opisal prvo uporabo amnijske membrane v očesni kirurgiji, in sicer za rekonstrukcijo površine očesa. Pozneje so jo izkoristili tudi za zdravljenje kemičnih poškodb površine očesa. Zanimivo je, da je raba amnijske membrane v medicini v Evropi in ZDA (sodeč po številu objav v strokovni literaturi) nato zamrla, precej pa se je razširila v takratni Sovjetski zvezi. Na Zahodu so jo ponovno odkrili v devetdesetih letih dvajsetega stoletja.

V Sloveniji se je amnijska membrana v oftalmologiji začela uporabljati leta 2000, pri preskrbi pa sodelujejo Zavod RS za transfuzijsko medicino (ZTM), Očesna klinika ter Ginekološka klinika Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

Kako potekajo odvzem, obdelava in shranjevanje amnijske membrane pri nas
Od leta 2000 je bilo na ZTM obdelanih in shranjenih 19 membran, iz katerih so pripravili 332 presadkov za zdravljenje oftalmoloških bolnikov. Z njimi so na očesni kliniki zdravili 250 bolnikov z razjedami roženice, kemičnimi in toplotnimi poškodbami ter tumorji na očesni površini.

Ker pride pri vaginalnem porodu pogosto do bakterijske okužbe posteljice z vaginalno floro, amnijsko membrano odvzamejo pri porodnicah, ki rodijo s carskim rezom. Darovalka pred porodom podpiše privoljenje, v katerem se strinja z odvzemom in uporabo amnijske membrane. Odvzem je popolnoma neboleč in varen tako za mater kot za otroka, saj se opravi po porodu. Preveri se tudi, ali kri darovalke ni okužena s hepatitisom B, hepatitisom C in virusom HIV.

V laboratoriju amnijsko membrano ločijo od placente in sperejo z antibiotično raztopino, položijo na nitrocelulozni nosilec, razrežejo na približno 4 x 4 cm velike kose ter shranijo v mediju za zamrzovanje, ki vsebuje glicerol. Ta preprečuje, da bi se tkivo med zamrzovanjem poškodovalo.

Zamrznjena amnijska membrana je shranjena v karanteni, dokler niso znani rezultati krvnih testov darovalke in mikrobiološkega testiranja amnijske membrane. Če so rezultati označevalcev okužb pri darovalki negativni in je membrana mikrobiološko ustrezna (ne vsebuje bakterij in gliv), je pripravljena za uporabo. Če so testi pozitivni, membrano uničijo. Zamrznjena membrana se shranjuje pri -80 °C do dve leti. Amnijsko membrano tik pred kirurškim posegom vzamejo iz zamrzovalnika in odtajajo pri sobni temperaturi.

Dr. Tina Cirman, biologinja, dr. Mojca Jež, biotehnologinja