Do tega spoznanja je prišla skupina znanstvenikov, ki se je lotila mapiranja Andromede in pri tem odkrila zvezde, ki niso del galaksije, ampak so "ostanki majhnih galaksij," so zapisali v reviji Nature.

Ena nastaja, druga umre
Da se galaksije širijo tudi na tak način, so znanstveniki sicer sumili že prej, vendar pa je šele podroben "pogled" v Andromedo, ko so želeli prvič natančno začrtati tudi njene robove, to hipotezo potrdil. "Ironično je, da nastanek galaksije in uničenje galaksije tako rekoč stopata z roko v roki," je dejal Scott Champman iz Univerze Cambridge.

Znanstveniki namreč ugotavljajo, da so najverjetneje vse velike galaksije obkrožene z ostanki manjših, ki so jih med raztezanjem "použile". Andromeda pa je odličen primer, "saj je dovolj blizu, da lahko dokumentiramo vsako zvezdo," je dejala astronomka Pauline Barmby. Znanstveniki so namreč na njenem robu odkrili zvezde, ki nikakor niso mogle nastati v raziskovani galaksiji.

Drugi dokaz je "pas zvezd" (poimenovali so ga Triangulum) sosednje galaksije, ki se razteza proti Andromedi. Ta je od Zemlje oddaljena okoli 2,5 milijona svetlobnih let in se še širi.

Astrofizik Nikolay Gnedin, ki ni sodeloval v študiji, pa je raziskavo označil za "galaktično arheologijo v akciji".