Teleskop Herschel je občutljiv na infrardečo svetlobo in zazna hladne oblake plina in prahu, ki se tvorijo ob nastanku zvezd. XMM-Newton pa zaznava sevanje, ki nastaja ob smrti zvezd. Andromeda je skoraj galaksija dvojčica naše galaksije, Rimske ceste. Oddaljena je 2,5 milijona svetlobnih let, prav tako kot Rimska cesta pa je tudi Andromeda spiralna galaksija. Preučevanje Andromede je odličen način za odkrivanje nekaterih skrivnosti osončja.

Herschel z največjim ogledalom v vesolju
Herschel je najpomembnejši evropski vesoljski observatorij. Milijardo evrov vreden teleskop so v vesolje poslali leta 2009, nosi pa ogledalo s premerom 3,5 metra, kar je največ v zgodovini teleskopov, ki so bili poslani v vesolje. Cilj je preučevati procese nastajanja zvezd in razvijanja galaksij. Teleskopovi detektorji lahko zaznajo svetlobo, ki prihaja iz hladnih oblakov plina in prahu in jih grejejo novorojene zvezde, ki se kopljejo v njih.

Gre za svetlobo z dolgo valovno dolžino, ki je naše oko ali teleskop Hubble nista sposobna zaznati. Herschel je k podobam prispeval rumeno-oranžne barve, ki prikazujejo vsaj pet obročev prahu, ki se tvori ob nastanku zvezde. Ti obroči se razprostirajo desettisoče svetlobnih let okoli. Jacopo Fritz iz univerze v Gentu, ki je vodil Herschova opazovanja, je navdušen, saj jim še nikoli do zdaj ni uspelo doseči tako kakovostne resolucije. "Običajno se pri snemanju podob svetlobe z daljšo valovno dolžino, kot je infrardeča, prostorska resolucija poslabša. Če pa povečate velikost ogledala na takega, kot ga ima Herschel, se prostorska resolucija poveča, in rezultat so podobe galaksije, kot jih še nismo videli," razlaga Fritz.

XMM-Newton veteran med vesoljskimi teleskopi
XMM-Newton je po drugi strani med veterani opazovanja vesolja. V vesolju je od leta 1999, njegovi detektorji pa zaznajo svetlobo s precej nižjo valovno dolžino, ki nastaja pri različnih procesih v vesolju, kot sta oddaljevanje zvezd in razbijanje oblakov prahu, ki "padejo" v črno luknjo. Ob tem nastane sevanje, ki ga zazna XMM-Newton. Ta teleskop je k podobi prispeval modro barvo, ki predstavlja stotine virov sevanja v Andromedi. Med njimi se jih precej oblikuje okoli območij, kjer se zgoščujejo zvezde. Drugo sevanje pa prihaja iz območij, na katerih gravitacija oblikuje ostarele zvezde, ki jih poznamo pod imenom bele pritlikavke, in vleče plin iz večjih zvezd v okolici. Bele pritlikavke lahko zrastejo v velike zvezde, ki lahko eksplodirajo kot supernove. Sevanje pa prihaja tudi iz območij, že dolgo mrtvih, superzgoščenih zvezd, znanih pod imenom nevtronske zvezde.

Ko zvezda eksplodira, razprši plin in prah po galaksiji. Valovi, ki nastanejo ob eksploziji, po galaksiji premikajo tudi druge snovi in lahko sprožijo gravitacijsko zrušitev oblakov, kar lahko povzroči nastanek novih zvezd.