Zoisova nagrada je najvišja nagrada v Sloveniji za dosežke na področju znanstvenoraziskovalnega dela in razvojne dejavnosti. Letošnja nagrajenka Anuška Ferligoj deluje kot raziskovalka in predavateljica na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Velja za pionirko na področju družboslovne statistike, njena glavna raziskovalna področja obsegajo statistiko, anketno metodologijo in analizo družbenih omrežij. S svojim znanstveno-raziskovalnim, strokovnim in organizacijskim delovanjem je slovensko statistiko uveljavila v svetu.

Druga nagrajenka Julijana Kristl s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani je medtem vodilna slovenska znanstvenica in utemeljiteljica raziskav na področju farmacevtske nanotehnologije v Sloveniji. Njene raziskave naprednih nanodostavnih sistemov so razkrile večjo učinkovitost učinkovin, specifične biološke in toksikološke odzive celic po stiku z nanodelci, liposomi ali nanovlakni ter preživetje in terapevtsko aktivnost probiotikov. Vse to podpira možnosti za zdravljenje bolezni na popolnoma nov način in z mehanizmi, ki jih ni mogoče doseči s konvencionalnimi zdravili, je zapisano v obrazložitvi nagrade.

Za življenjsko delo nagrajena tudi slovenska pionirka interneta

Puhovo nagrado za življenjsko delo je prejela Borka Jerman Blažič kot pionirka največje iznajdbe 20. stoletja – interneta. Kot vrhunska strokovnjakinja na področju telekomunikacij je ključno prispevala k znanstvenemu in uporabnemu razvoju interneta in internetnih storitev na zelo širokem področju dejavnosti v Sloveniji in tujini, so v obrazložitvi zapisali na Republiškem odboru za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti.

Puhovo nagrado podelijo za življenjsko delo posameznika, ki se je s svojimi dosežki v celotnem življenjskem obdobju izjemno uveljavil ter s tem prispeval h gospodarskemu oziroma družbenemu razvoju ter gospodarsko učinkoviti družbi v Sloveniji.

Pahor: Znanost ima odgovore tudi na najtežja vprašanja

Podelitev je potekala na slovesnosti v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma, slavnostni govornik je bil predsednik republike Borut Pahor. "Znanost rešuje življenja, znanost ima odgovore tudi na najtežja vprašanja. Ljudje pa imamo odgovore na vsa vprašanja, če med seboj sodelujemo in si pomagamo in si zaupamo," je v nagovoru dejal Pahor. Poudaril je tudi vlogo raziskovanja temeljnih področij. "Kar je včasih trajalo desetletja, je znanost zdaj opravila v dobrem letu. To kaže na pomen raziskav, tudi osnovnih, temeljnih raziskav, ki v začetku morda nimajo konkretnega namena ali cilja, dajo pa novo poznavanje in znanje, ki ju lahko, ko je treba, hitro in s pridom uporabimo," je dejal predsednik. Dodal je, da je pandemija, ki jo prestajamo, pokazala, "da smo vsi v istem čolnu, da si moramo med seboj pomagati, vsi pa smo odvisni od znanosti".

Zbrane sta nagovorila tudi ministrica za šolstvo, znanost in šport Simona Kustec in predsednik odbora za RS za nagrade in priznanja Janez Plavec.

Skupno podeljenih 15 nagrad

Na prireditvi so podelili tudi štiri Zoisove nagrade za vrhunske dosežke, eno Puhovo nagrado za vrhunske dosežke, šest Zoisovih priznanj za pomembne dosežke ter eno priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije. Nagrade za vrhunske dosežke so prejeli Stanislav Gobec, Goran Dražić, Istvan Kovacs in Tomaž Zwitter, Puhovo nagrado pa je letos prejela skupina, ki jo tvorijo razvojni oddelki podjetij Aerosol in Robomed ter Luka Drinovec in Griša Močnik.

Zoisova priznanja so podelili Viti Poštuvan, Marku Anderluhu, Mateju Kanduču, Veroniki Kralj-Iglič in Alešu Igliču, Nataši Vaupotič ter Vesni Zadnik. Priznanje in naslov ambasadorke znanosti je prejela Saša Bajt.

Nagrade in priznanja podeljuje odbor za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstveno-raziskovalni in razvojni dejavnosti, ki ga imenuje vlada izmed uveljavljenih raziskovalcev. Kandidate za člane odbora predlagajo Slovenska akademija znanosti in umetnosti, univerze in visokošolski zavodi, raziskovalni zavodi, gospodarske organizacije in posamezni raziskovalci.