Apek tako na svoji spletni strani predstavlja prednosti, ki jih prinaša novi protokol, z migracijskimi tehnikami, ki omogočajo prehod na IPv6, in z mogočimi scenariji prehoda. Obenem Apek opominja tudi, da uvedbo protokola IPv6 podpira tudi Evropska komisija.

Ta si je, kot pravijo na Apeku, leta 2008 "zadala, da mora do leta 2010 vsaj 25 odstotkov evropskih uporabnikov imeti možnost priklopa na internet prek IPv6, kjer bodo lahko dostopali do zanje najpomembnejših ponudnikov vsebin in storitev, ne da bi pri tem občutili razliko v primerjavi z IPv4".

Vsaka naprava, ki se povezuje v medmrežje, potrebuje svoj IP-naslov. Večina današnjih IP-naslovov temelji internetnem protokolu verzije 4 (IPv4), težava, s katero se spoprijemamo, pa je čedalje večje pomanjkanje naslovnega prostora IPv4. Glede na povpraševanje po IPv4-naslovih, bo po izračunih regionalnih medmrežnih registrarjev tovrstnih naslovov zmanjkalo leta 2012, krovni internetni organizaciji IANA pa celo že leta 2011, opozarja Apek.

IPv6 odpravlja pomanjkljivosti svojega predhodnika
Pri tem je IPv6 eden najbolj obetajočih internetnih protokolov, saj odpravlja vse pomanjkljivosti IPv4 in prinaša nove funkcionalnosti, ki bodo omogočile še večji razvoj in napredek elektronskih komunikacij. Uvedba protokola IPv6 je tako vitalnega pomena za zagotovitev stalne rasti in stabilnosti medmrežja, pojasnjujejo v Apeku.

Protokol IPv6 že vrsto let uspešno uporabljajo v raziskovalno-akademskih okoljih in drugih večjih omrežjih. Standardiziran je že več kot deset let, vendar zaradi pomanjkanja storitev, aplikacij in končnih naprav, ki bi dvigovale njegovo dodano vrednost, ne dosega množične uporabe.

Primanjkuje strokovnega znanja
Za vpeljavo naprednejšega protokola IPv6 primanjkuje potrebnega strokovnega znanja, poleg tega pa tovrstna vpeljava v omrežja zahteva tudi precejšnja finančna sredstva. Na trgu za zdaj še ni potrebnega povpraševanja, ki bi njegovo vpeljavo pospešilo, še ugotavljajo na Agenciji za pošto in elektronske komunikacije.