Nekdanja Sovjetska zveza je od začetka 70. let reki, ki sta napajali nekoč četrto največje jezero na svetu, preusmerila na kazahstanska in uzbekistanska bombažna polja. Voda se je posledično začela umikati, zaradi česar so propadle ribiška in druge industrije.

Vodo je nadomeščal puščavski pesek, zaradi pomanjkanja vodnega izhlapevanja pa je podnebne spremembe občutila tudi širša okolica.

Izumirale so živalske in rastlinske vrste, izselile so se celotne populacije nekaterih obmorskih mest. V tridesetih letih se je gladina jezera znižala za 19 metrov. Do leta 1990 je ostala le še četrtina jezera.

ZN je izginotje 75 odstotkov Arala označil za najhujšo okolijsko katastrofo, kar jih je povzročil človek, poroča britanski BBC.

Že pred leti je kazahstanska vlada s pomočjo mednarodne skupnosti z jezom jezero razdelila na dva dela.

Medtem ko se na uzbekistanski strani Arala stanje ne popravlja, pa naj bi se na kazahstanski 40 odstotkov vode že vrnilo, z njo pa tudi nekaj ribičev, predvsem pa upanja na boljši jutri.