Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Drugi najbližji znani eksoplanet, Wolf61c, spada med tiste svetove, ki bi po do zdaj znanih podatkih lahko omogočali razvoj življenja.
Na satelitih evropskega navigacijskega sistema Galileo je odpovedalo že devet atomskih ur. Sistem še vedno normalno deluje, a nadaljnje izstrelitve so zdaj pod vprašajem.
Pametna ura IN LIFE z uporabo novih podpornih tehnologij, naprednih algoritmov in storitev starejšim omogoča in podaljšuje samostojno življenje, so sporočili z Instituta Jožef Stefan, kjer so uro ...
Znanstveniki menijo, da bi virusi MERS, NIPAH in mrzlice Lassa lahko pomenili naslednjo zdravstveno nevarnost na svetovni ravni, zato želijo čim prej razviti cepiva.
Ameriška vesoljska agencija Nasa je sporočila, da je v 82. letu starosti zaradi zdravstvenih težav umrl Gene Cernan, zadnji astronavt, ki je stopil na Luno oziroma je 14. decembra 1972 kot zadnji ...
Raziskovalci Kemijskega inštituta so z genskim "hekanjem" izdelali celice, ki v telesu samodejno zaznavajo vnetje in sprožijo terapevtski odziv - izdelavo zdravila.
Ameriški raziskovalci so slepim mišim povrnili vid s presaditvijo človeških fotoreceptorskih celic. Ta dosežek sicer ni nov, jim je pa uspelo pridobljeni vid vzdrževati precej dlje - devet mesecev.
Nasa je razglasila začetek dveh novih misij, namenjenih preučevanju nastanka Osončja. Ena bo obiskala edinstveno, 230-kilometrsko kepo iz kovine, druga pa trojanske asteroide. Po obletu Plutona
V priljubljeni aplikaciji za klepetanje prek spleta WhatsApp je bila odkrita varnostna luknja, ki bi Facebooku in vladam lahko omogočila prestrezanje in branje sporočil kljub šifriranju.
Švedski znanstveniki so odkrili, da bi retrovirusi, ki so se skozi milijone let vgradili v človeški DNK, lahko vplivali na izražanje genov in posledično na oblikovanje možganov.
Simulacije japonskih znanstvenikov kažejo, da je element, ki predstavlja zajeten delež jedra Zemlje, najverjetneje silicij. Jedro sestavljata še železo in nikelj.
Svet se je od naših otroških dni precej spremenil – tehnologija nam dopušča večjo povezanost in dosegljivost, kar je za rahlo paranoidne starše ali takšne starše, ki imajo radi nadzor, odlično, saj ...
Skoraj 40 let že sondi Voyager postavljata nove rekorde, vsaka v svoji smeri hiteč iz sončnega sistema proti sosednjim zvezdam. Vesoljski teleskop Hubble je preveril, kaj ju čaka na poti.
Ljudje, ki živijo znotraj 50-metrskega pasu ob hrupnejših in prometno bolj obremenjenih ulicah, imajo za sedem odstotkov več možnosti za razvoj demence kot tisti, ki živijo dlje kot 300 metrov od ...
Znanstveniki so potrdili, da v trebušnem predelu obstaja samostojen organ, za katerega so doslej menili, da gre zgolj za posamezne strukture. Organ je poznan pod imenom mezenterij, opisoval pa ga je ...
Študija švicarskih raziskovalcev kaže, da bi za napajanje srčnega spodbujevalnika zadoščala že 3,6 kvadratnega centimetra velika podkožna sončna celica.
Globoko v votlinah pri kraju Goyet v Belgiji so raziskovalci našli grozljive dokaze kanibalizma, saj se tamkajšnji neandertalci niso prehranjevali zgolj s konji, jeleni in mamuti, pač pa tudi drug z ...
Katere zgodbe ste na sekciji Znanost in tehnologija najraje brali leta 2016? Najbolj so vas (in nas) zanimali evolucija človeka, odkritje težnostnih valov in napredek slovenske znanosti.
Največji vesoljski agenciji sta izdali izbor fotografij, ki so ali vizualno privlačne ali pa prikazujejo dogodke, ki so zaznamovali leto 2016.
Nasina misija za Jupitrovo luno Evropa je letos postala dvodelna. Poleg orbiterja bo izdelan tudi pristajalnik, ki bo ali vrtal v ledeno skorjo ali pa se vanjo z veliko hitrostjo zarinil.
Neveljaven email naslov