Novico o napotitvi raziskovalne sonde proti soncu so razkrili v sredo na univerzi Chicago na prireditvi v čast 90-letnega znanstvenika Eugena Parkerja, odkritelja sončnih vetrov, poroča Slovenska tiskovna agencija.

Ta se je leta 1958 soočil z nejevero in posmehom, ko je objavil študijo, v kateri je govoril o sončnih vetrovih oziroma delcih plazme s sonca, ki zapolnjujejo planetarni sistem. Do takrat se je verjelo, da je med planeti le prazen prostor, sončne vetrove pa je nekaj let pozneje potrdila Nasina sonda Mariner.

Sonda Parker bo s seboj ponesla fotografije 90-letnega astrofizika in kopijo njegove študije. Proti Soncu bo letela s hitrostjo 692.000 kilometrov na uro in se mu približala do 6,4 milijona kilometrov, kjer temperature dosegajo 1.371 stopinj Celzija. To je sedemkrat bližje kot kar koli, kar je Nasa do zdaj poslala proti Soncu, saj do zdaj ni bilo na voljo materialov, ki bi vzdržali takšno vročino za uspešno znanstveno raziskavo.

Znanstveniki upajo na odgovore na številna vprašanja, morda tudi na to, zakaj je sončna krona oziroma zunanja atmosfera bolj vroča od površine.