Znanstvenike je že dolgo begala razlika med površinsko temperaturo Sonca - ta se giblje okoli 5.800 K - in temperaturo njegove korone (ta je vidna ob sončevem mrku), ki znaša okoli milijon K, piše zbornik Nature. Skupini švedskih znanstvenikov je zdaj uspelo s pomočjo teleskopov zaznati 1.500 kilometrov široke vrtince, ki se s površja dvigajo v sončevo atmosfero.

Tovrstnih vrtincev je na površini sonca vsak trenutek več kot 10.000 in se z višino širijo. Njihova celotna sestava pa je osrediščena nad koncentriranim magnetnim poljem na površini sonca. Raziskovalci so ob pomoči računalniških simulacij oblikovali hipotezo, da vrtince oblikujejo magnetni vrtinci, ki pritiskajo na plin v atmosferi in ga nato v spirali pospešujejo v korono.

Domnevajo, da bi lahko prav to pospeševanje povzročilo izredno visoke temperature v sončevi zunanji atmosferi. Plini se namreč z večjo hitrostjo bolj segrejejo, skupina pa meni, da bi lahko bile dosežene hitrosti dovolj velike za pojasnitev visokih temperatur. Ekipo zdaj čaka še kar nekaj dela, za pojasnitev vprašanj, ki astronome begajo že od leta 1869, ko so korone prvič opazili.