Veliki temni luknji, ki se pojavi na goreči površini Sonca, znanstveniki pravijo koronalna luknja. Zakaj nastane ta spektakularni pojav, še niso pojasnili. Sodobna znanost ve le, da so "koronalne luknje" kraji, kjer delci zapustijo Sončevo površino pri velikih hitrostih, tudi do 800 kilometrov na sekundo.

Koronalne luknje zadržujejo manj Sončevega materiala in imajo nižjo temperaturo od drugih delov Sonca, zato so tudi veliko temnejše.

Prve fotografije tega Sončevega fenomena so posneli ameriški astronavti v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Koronalne luknje na Sončevih polih so vidne tudi po pet ali več let. Njihova oblika se lahko zelo razlikuje.

Znanstveniki menijo, da je zelo malo možnosti, da bi lahko koronalne luknje vplivale na življenje na Zemlji. Vendar pa naj bi visoke hitrosti vetrov Sončevih delcev, ki prihajajo iz Sončevih temnih lukenj, lahko povzročale geomagnetna neurja in polarni sij na Zemlji.

Nasin sončni observatorij Solar Dynamics Observatory (SDO), ki je odkril zadnjo koronalno luknjo, je lani sodeloval pri stvaritvi morda najbolj impresivnih podob Sonca, saj so njihove slike Sonca kombinirali s fotografijo rentgenskih žarkov, ki so jih posneli z Nasinim rentgenskim teleskopom NuSTAR (Nuclear Spectroscopic Telescope Array).