Premer glavnega zrcala bo 39 metrov, teleskop pa bo imel še štiri manjše leče. Glavno zrcalo bo sestavljeno iz 800 šestkotnikov, vsak izmed njih bo imel premer 1,4 metra, "pokrito" pa bo z 80-metrsko kupolo.

Izjemno veliki teleskop (Extremely Large Telescope - ELT), ki bo stal na nadmorski višini 3000 metrov, bo začel delovati, če bo gradnja potekala po načrtih, leta 2024. Kakšna bo cena gradnje, ni znano, ocene iz leta 2012 so napovedovale, da bo teleskop stal okoli milijardo evrov. Gradnjo ELT-ja financira Evropski južni observatorij (ESO), ki združuje 16 evropskih držav in držav južne poloble.

Velikost teleskopa bi lahko po prepričanju njegovih zagovornikov spremenila naše dojemanje vesolja. Kot je po poročanju Deutsche Welleja dejal direktor ESO-ja Tim de Zeeuw, bo glavno zrcalo petkrat večje in bo zbralo 13-krat več svetlobe od zdajšnjih teleskopov. "Napredek med zdajšnjimi teleskopi in novim teleskopom bo skoraj tako velik, kot je bil napredek od pogleda Galilea s prostim očesom do njegovega prvega teleskopa."

Med možnostmi, ki jih bo omogočal nov teleskop, bo iskanje novih manjših planetov, natančnejše mapiranje večjih, strokovnjaki pa imajo tudi velika pričakovanja glede možnosti natančnejšega preučevanja lastnosti atmosfer planetov. To pa je ključni korak pri raziskovanju, ali obstaja življenje še na kakšnem drugem planetu.

"Kar raste tu, je veliko več kot teleskop. To je eden izmed največjih zgledov, kaj ponuja znanost," je v petek ob slavnostnem nagovoru ob začetku gradnje dejala čilska predsednica Michelle Bachelet.

Suho podnebje v Atacami zagotavlja skoraj idealne pogoje za opazovanje, zato ni presenečenje, da bo do leta 2020 tam postavljene skoraj 70 odstotkov vse svetovne astronomske infrastrukture.