Računalniško simuliran pogled na črno luknjo. Črnina se začne pri dogodkovnem horizontu, točki, kjer snov nima več povratka nazaj. Sama črna luknja je manjša od prikazanega črnega kroga. Foto: NASA, ESA, C.-P. Ma (University of California, Berkeley), and J. Thomas (Max Planck Institute for Extraterrestrial Physics, Garching, Germany)
Računalniško simuliran pogled na črno luknjo. Črnina se začne pri dogodkovnem horizontu, točki, kjer snov nima več povratka nazaj. Sama črna luknja je manjša od prikazanega črnega kroga. Foto: NASA, ESA, C.-P. Ma (University of California, Berkeley), and J. Thomas (Max Planck Institute for Extraterrestrial Physics, Garching, Germany)
NGC 1600
Hubblova fotografija galaksije NGC 1600. Foto: NASA, ESA, and C.-P. Ma (University of California, Berkeley)

Gre za vesoljskega velikana, ki naj bi imel za okoli 17 milijardkrat večjo maso od sonca, našli pa so ga v relativni puščavi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Medtem ko je najdba tako velike črne luknje v gostejšem delu galaksije, kjer je več zvezd, povsem pričakovana, nekako kot da naletiš na nebotičnik na Manhattnu, pa je to manj verjetno v manj gostih delih vesolja, so pojasnili na univerzi v Berkeleyju.

Poleg tega so velike galaksije z veliko zvezdami, kjer so raziskovalci prej našli velike črne luknje, zelo redke. Pogostejše so manjše galaksije, kot NGC 1600, v kateri so zdaj odkrili omenjeno supermasivno črno luknjo.

Supermasivne črne luknje imajo lahko maso od milijona do nekaj milijard naših Sonc. Manjše, običajnejše črne luknje pa imajo maso za okoli nekaj deset ali sto Sonc.

Črna luknja je v astrofiziki teoretična zgostitev mase, katere težnostno polje je tolikšno, da ubežna hitrost presega hitrost svetlobe. Zato pridevnik "črna", saj nič, niti svetloba, ne more uiti njeni težnosti - razen Hawkingovega sevanja.