Toshiba je pri svoji metodi od trojice šla najdlje, saj v svoji čisti tovarni vzgaja solato povsem brez prsti in sonca, poroča spletni portal za zelene tehnologije Inhabitat. Farma prihodnosti se razprostira na skoraj 2.000 kvadratnih metrih v veliki hali v Jokosuki, kjer je Toshiba prej izdelovala medicinsko opremo. Iz nje lahko letno na trg pride tri milijone glav solate oz. več kot 8.200 na dan.

A najbolj impresivna je tehnologija, ki se skriva v hali. Okolje je popolnoma izolirano, nadzorovani sta temperatura in vlažnost, to pa spremljajo tehniki v protibakterijskih oblekah in maskah s tablicami v rokah. Rastline nenehno obsevajo z umetno lučjo, hranila in vitamine pa vbrizgajo neposredno v korenine, zaradi česar odpade potreba po prsti.

V Toshibi ob tem pravijo, da je njihov cilj pridelati solato najvišje kakovosti, ki ne bo vsebovala bakterij, gliv ali žuželk, zaradi česar tudi ne uporabljajo nobenih pesticidov. In cena? Okoli 1,3 evra na glavo solate, ki pa bi na policah zdržala ravno toliko kot današnja zelenjava, obdelana s številnimi kemikalijami. A Toshiba se ne želi ustaviti le tukaj, saj v prihodnjih letih načrtujejo gradnjo podobnih hal tudi drugod po svetu in prodajo proizvodne tehnologije.

Posebne luči le za solato
Podobno so se lotili posla tudi v podjetju Mirai, ki si je partnerja našlo GE-ju Japanu. Podjetje, ki ga vodi rastlinski fiziolog Šigeharu Šimamura, je v prav tako visoko nadzorovanem okolju že v prvem letu obratovanja sposobno pridelati 10.000 glav solate.

Te rastejo v nekdanji 2.300 kvadratnih metrov veliki Sonyjevi tovarni v prefekturi Mijagi, ki sta jo leta 2011 močno prizadela potres in cunami. Uspevajo pod 17.500 LED-lučmi, na 18 regalih, od katerih se vsak pne 15 nadstropij v višino. Nič ni prepuščeno naključju. LED-luči so bile razvite posebej v GE-ju in oddajajo svetlobo, ki je optimalne valovne dolžine za rastline, s čimer Šimamura lahko natančno nadzoruje dnevno-nočne cikle in tako pospeši rast.

Z nadzorom temperature, vlažnosti in namakanja lahko takšna visokotehnološka farma porabi zgolj en odstotek vode, ki jo zahteva tradicionalen način gojenja. Solata ob tem zraste 2,5-krat hitreje kot pri običajni pridelavi, količino odpadnih pridelkov pa so zmanjšali s tradicionalnih 50 na zgolj 10 odstotkov in povečali donos za 100-krat oz. za kar 10.000 odstotkov. Za primerjavo, razvoj sodobnih poljedelskih tehnik je donos določenih poljščin v zadnjih 100 letih povečal "le" za 300 odstotkov. In če Toshiba šele načrtuje širjenje, to partnerstvo že širi svojo proizvodnjo. Trenutno imajo namreč svoje hale še v Hongkongu in na daljnem ruskem vzhodu.

Manj grenka solata bi lahko bolj teknila tudi otrokom
Tudi v Fujitsuju, ki je sicer bolj kot po solati znan po tiskalnikih, kopirnih strojih ipd., so vzpostavili svojo visokotehnološko farmo. S Šimamurovim podjetjem imajo poleg načina proizvodnje zelenjave skupno tudi to, da so svojo halo postavili na še enem izmed območij, ki sta jih potres in cunami leta 2011 najbolj prizadela – prefekturi Fukušima. Tako v čisti sobi nekdanje tovarne polprevodnikov v popolnoma nadzorovanem okolju pridelujejo manj grenko različico solate, ki ima nizko vsebnost kalija in nitratov in ne potrebuje nikakršnih pesticidov.

Zaradi svojih značilnosti naj bi bila Fujitsova solata dobra za ljudi, ki trpijo za težavami z ledvicami, zaradi manjše grenkobe, pa naj bi bila tudi "prijaznejša" do otrok, pravijo v podjetju. Vsi trije načini pridelave imajo tudi to prednost, da lahko zelenjavo pošiljajo na police vse leto, rastline pa so zaščitene pred vplivi zunanjega okolja, kot npr. v Fukušimi, kjer še vedno obstaja nevarnost kontaminacije z radioaktivnostjo.

Prihodnost, ki smo jo še pred nekaj leti lahko le spremljali prek zaslonov, se tako očitno dogaja na vseh področjih z velikim pospeškom.