Črne luknje niso našli neposredno, saj temu nebesnemu telesu naposled ne uide niti svetloba. S pomočjo japonskega radijskega observatorija Nobejama so našli indice, ki kažejo na njen obstoj. Opazovali so oblak prahu in plinov, poimenovan CO-0.40-0.22, ki se obnaša nenavadno. Deli oblaka se premikajo izjemno hitro, spet drugi zelo počasi, so sporočili z Nobejame. Če bi oblak tam "visel" osamljen, bi bila hitrost njegovih plinov v povprečju enaka, in ker ni, mora tam obstajati močan vir energije.

S simulacijami na podlagi pridobljenih podatkov so ugotovili, da lahko takšno obnašanje oblaka povzroči zelo močan vir sile težnosti: masa 100.000 Sonc, ki je nekje v območju s premerom 0,6 svetlobnega leta. Obstoj objektov kakšne druge vrste, ki bi lahko pojasnil prisotno maso, so izključili s pomočjo opazovanj v infrardeči in rentgenski svetlobi. Raziskava je objavljena v znanstveni publikaciji Astrophysical Journal Letters.

Prva odkrita srednjemasivna črna luknja?
Raziskava podpira eno izmed teorij nastanka supermasivnih črnih lukenj. Ta pravi, da te nastanejo z združevanjem srednjemasivnih. A do zdaj je imela teorija težavo: srednjemasivnih niso še nikoli odkrili. Če se v CO-0.40-0.22 res skriva tovrsten objekt, je torej prvi odkriti sploh.

Do zdaj je človeštvo našlo nekaj supermasivnih, ki vsebujejo maso od nekaj milijonov do milijard Sonc; ter nekaj manjših črnih lukenj, ki vsebujejo mase do nekaj deset Sonc. Manjši primerki naj bi bili zelo pogosti, saj nastanejo že, ko se sesede zvezda z maso nekaj deset Sončevih mas. Po domači Galaksiji naj bi jih bilo na milijone, pri čemer se najbližja odkrita, V4641 Sagittarii, skriva 1.600 svetlobnih let stran.

Največja črna luknja v domači Galaksiji se skriva v središču in se imenuje Strelec A*. Od nas je oddaljena približno 26.000 svetlobnih let. Njeno velikost ocenjujejo od 50 do 150 milijonov kilometrov, kar pomeni, da je manjša od razdalje med Zemljo in Soncem. Vsebuje pa mase za več kot štiri milijone Sonc. Odkrili so jo s pomočjo sevanja, ki ga oddaja snov tik pred "padcem" vanjo.
V središču naj bi imela eno supermasivno črno luknjo skoraj vsaka galaksija.
Najmasivnejše (znane) črne luknje sploh vsebujejo maso do 40 milijard Sonc.