Znanstveniki so ugotovili, da se ovalni objekt, ki je sicer zunaj našega osončja, hitro približuje Merkurju, ki bi ga lahko zaradi gravitacije pritegnil v naše osončje. S tem bi lahko skalnata gmota, ki jo prekriva tanka plast ledu in ki je ovalno obliko dobila zaradi hitrega vrtenja okoli svoje osi (le 4 ure), postala najsvetlejši komet, kar jih pozna človeštvo. To bi se lahko zgodilo "že" čez dva milijona let, je povedal profesor Mike Brown s Kalifornijskega inštituta za tehnologijo (Caltech).

Njegovo pot v prihodnosti je težko določiti, saj se giblje v zelo nestabilni orbiti, kar kažejo tudi računalniške meritve, je še pojasnil Brown. Drugi objekti Kuiperjevega pasu imajo stabilnejše orbite, a iz tega "gosto naseljenega pasu" v osončje včasih vseeno prileti kakšen vesoljski objekt, ki ima v osončju status začasnega kometa.

2003 EL61, največji objekt Kuiperjevega pasu, je sicer tako velik kot Pluton.