Naftna cev je podobna anteni, debelejša zgoraj in tanjša sporaj, je pojasnil Čufer. Foto: MMC RTV SLO
Naftna cev je podobna anteni, debelejša zgoraj in tanjša sporaj, je pojasnil Čufer. Foto: MMC RTV SLO
Cev
Cev bi bilo treba prerezati pod mestom, kjer se je prelomila. Foto: MMC RTV SLO
Cev s "pokrovom"
Na cev bi namestili nekakšen "pokrov", ki bi z ventilom uravnaval pretok nafte. Foto: MMC RTV SLO
Predlog za zamašitev luknje v Mehiškem zalivu

Arhitekt Andrej Čufer je v Studiu City pojasnil, da je naftna vrtina podobna radijski anteni. Pri vrhu je cev najdebelejša, proti morskemu dnu pa vedno tanjša, pritisk pa zelo velik, je dejal Čufer. Na morskem dnu cev zabetonirajo in naredijo sito, nato pa se to izkorišča za pridobivanje nafte. Ker je v tem primeru v beton prišel plin, se ta ni dokončno strdil. Čufer trdi, da so v BP-ju to počeli zavestno, saj so namestili tudi varnostni ventil, kot je, na primer, na jeklenki, ki bi uravnaval pritisk, a je bil ta v okvari in ni mogel preprečiti pritiska.

Treba je sanirati cev, ki je tik nad morskim dnom
Cev se je zato prelomila in začela na več mestih puščati. Ker pod morsko dno ne bo mogel nihče, se je treba ukvarjati s cevjo, ki je tik ob morskem dnu. Najprej bi morali odrezati cev, ki gleda iz dna, in jo zapreti. British Petrolium je to sicer skušal narediti na več načinov, a so pokrovi vedno splavali navzgor. Čufer je dejal, da bi morali s tromblonom skrivljeno cev odstreliti (tromblon je profil iz bakra, ki ga z eksplozivom pospešimo do plazme) in jo odrezati.

Opozoril je, da bi se pretok, ko bi cev odrezali, povečal za od petkrat do desetkrat in iztekalo bi še več nafte. A cev bi morali nato pokriti z drugo cevjo, dolgo približno 12 metrov, ki bi imela nekoliko večji premer kot tista, ki bi jo pokrivala. Cev je videti podobno kot stolp sedežnice, imela pa bi vgrajen tudi ventil, ki bi uravnaval pretok nafte. S pomočjo dveh ladij, ki bi usmerjali cev, bi to namestili na odrezano cev. Spodaj bi imela tudi razširitev, da bi lažje ujela odrezano cev.

Čufer je dejal, da je sistem v nekdanji Jugoslaviji za Kuvajt razvil Litostroj, a nikoli ni bil uporabljen, saj je bila Jugoslavija tik pred vojno, v Beogradu pa tudi niso imeli posluha za tovrstne projekte.

Predlog posredovali tudi Alu Goru
Na vprašanje, kako to, da njihova rešitev še ni uporabljena, je Čufer odgovoril, da čakajo v vrsti s preostalimi rešitvami z vsega sveta in da je strokovnjakov, ki pregledujejo te predloge, zelo malo. Ker nekdo neznan iz neznane države težko pride v ospredje, je za pomoč prosil tudi Tomaža Lovšeta, ki je predlog po elektronski pošti poslal Alu Goru. Predpisana so izjemno stroga varnostna pravila, predlogi pa morajo biti testirani. Dodal je, da bi sami sistem lahko testirali v dveh oziroma treh dneh.

Predlog za zamašitev luknje v Mehiškem zalivu