Kar so na spletu blogi in novičarske spletne strani, kjer gledalci sami določajo pomembnost novic (npr. www.digg.com), je v svetu televizije interaktivna televizija. Foto: EPA
Kar so na spletu blogi in novičarske spletne strani, kjer gledalci sami določajo pomembnost novic (npr. www.digg.com), je v svetu televizije interaktivna televizija. Foto: EPA
Jennifer Beals, ena izmed glavnih junakinj Ženskih težav
Nanizanko Ženske težave smo v Sloveniji lahko gledali na največji komercialni televiziji. Foto: Reuters
BBC-jeva oddaja Test the nation
BBC je leta 2002 predvajal oddajo Test the nation, v kateri sta voditelja preverjala inteligenčni količnik gledalcev v studiu in doma. Gledalci so lahko sodelovali prek set-top boxov, SMS-ov, spleta ali pa so si rešitve na zastavljena vprašanja zapisovali na list papirja. V kvizih je sodelovala četrtina od treh milijonov gledalcev oddaje. Foto: www.hypermedia7.com
Set-top box britanske televizije Sky
T. i. set-top boxu omogočajo tudi povratne informacije. Foto: www.hypermedia7.com

Pojav interaktivne televizije iz teorije čedalje bolj udarno prerašča v prakso. Glavna in ključna značilnost interaktivne televizije je, da gledalci sodelujejo pri ustvarjanju vsebine.

Komunikacija z ustvarjalci vsebine lahko poteka prek t. i. set-top boxov, ko gledalci prek digitaliziranega signala izbirajo vsebine, rešujejo kvize, ankete ali pa na primer glasujejo, katerega od junakov ne želijo več v seriji, ali pa prek spleta.

Ženske zadeve plod gledalcev
Zadnjo možnost so uporabili na televizijski mreži Showtime Networks, ki ustvarja nanizanko Ženske zadeve (The L word). Scenaristi te uspešne ameriške nanizanke so v sodelovanju z družbo FanLib oboževalcem nanizanke ponudili smernice, po katerih lahko sami napišejo scenarij za prihodnjo epizodo serije.

Uporabniki so svoje predloge objavljali na spletni strani, kjer so jih lahko primerjali s scenariji drugih uporabnikov in o njih tudi razpravljali, prihodnjo epizodo pa bodo posneli po zmagovalnem scenariju - tako je nastala t. i. fanisode, prva serija, posneta po scenariju enega izmed gledalcev. Nanizanka se po stopnji vpletenosti gledalca od drugih serij razlikuje po tem, da so scenaristi postavili okvire, v katerih lahko gledalci razvijajo svoj scenarij, in da bodo dejansko uporabili zmagovalni scenarij.

V času predvajanja risanke je bil precej pogost pojav, ko so otroci namesto na prozoren list papirja risali kar na televizijski ekran, to pa je bil eden izmed razlogov, da so tovrstno interakcijo gledalcev s serijo opustili.

Začetki interaktivne televizije


Koncept interaktivne televizije nikakor ni nov, njegove korenine namreč segajo v leto 1953. Takrat so ustvarjalci televizijske risanke Winky Dink and You prek pošte in v trgovinah prodajali voščenke in prozorne liste papirja ter male gledalce skušali spodbuditi, da sami narišejo rešitev težave, v katero se je zapletel glavni junak risanke Winky Dink.

Največji interaktivni televizijski uspeh je konec devetdesetih let požela britanska televizija Sky, ki je ponujala "Interactive Football service". Uporabniki, za dostop do teh vsebin je bil nujen set-top box, ki omogoča vhodne in izhodne signale, prilagojen daljinski upravljalnik in digitaliziran televizijski signal, so lahko v preprostem meniju, podobnem teletekstu, poleg prenosov nogometnih tekem izbirali dodatne vsebine, na primer posnetek golov iz različnih kotov, različne statistične vsebine in komentar.

Vse gre v smer interaktivnega
Razvoj interaktivne televizije po meri uporabnika gre naprej. Tako je britanska vlada februarja leta 2004 napovedala, da bodo morala do konca leta 2006 vsa britanska gospodinjstva preiti iz analognega signala na digitalnega. Težave se pojavljajo predvsem pri nezaupanju gledalcev ob spremembah in visokih produkcijskih stroških interaktivnega programa.

Pot še dokaj redko uporabljeni interaktivni televiziji orjeta tudi Video-On-Demand (video na zahtevo) in Personal Video Recording (osebni sistem za snemanje oddaj), ki pa se razlikujeta predvsem po vsebini, ki jo ponujata. Pri teh dveh sistemih uporabnik sicer izbere, kdaj in kaj bo gledal, neposrednega vpliva na vsebino pa nima.

V Sloveniji digitalni signal nič prej kot leta 2012?
Prvi korak na poti k interaktivnejši televiziji je Slovenija naredila z dvema testnima poskusoma digitalnega oddajanja televizijskega signala Multimedijskega centra RTV Slovenija in TV Neta.

Projektna skupina, ki je delovala pod okriljem gospodarskega ministrstva, pa je letos sprejela strategijo za prehod iz analogne na digitalno radiodifuzijo. Prehod iz analogne na digitalno tehniko oddajanja signala mora biti glede na to strategijo in smernice, ki jih je podala Evropska komisija, opravljen do leta 2012.

A.S.