V prihodnosti je mogoče, da se bo to spremenilo. Lavasani s sodelavci je v reviji Nature Communications objavila izjemno zanimiv eksperiment s tega področja. V poskus na Inštitutu za regenerativno medicino v Pittsburgu so bile vključene miške, ki se hitro starajo in naravno živijo le 21 dni.

Nekaj dni preden so miške dosegle predvideno maksimalno življenjsko dobo, so z injiciranjem celic iz mlade zdrave miške dosegli osupljive rezultate. Miške so živele 70 dni, kar je trikrat več od njihove normalne dolžine življenja. Če ta rezultat prevedemo na ljudi, bi to pomenilo, da bi 80 let star človek po prejemu celic lahko živel še do 200. leta.
Raziskovalci so proučevali vpliv matičnih celic iz skeletnih mišic na življenjsko dobo miši z genetsko boleznijo progerijo, ki povzroči izredno hitro staranje in jo poznamo tudi pri ljudeh.

Matične celice iz mišic so multipotentne celice, ki so sposobne dolgotrajnega pomnoževanja, odporne so na oksidativni stres in stres zaradi vnetja, imajo sposobnost za razvoj v različne vrste celic, sprožajo nastajanje novih žil ter stimulirajo obnavljanje kosti ter skeletnih mišic in srčne mišice. Ker je vbrizganje matičnih celic iz mišic zaustavilo negativne učinke staranja, podaljšalo življenjsko dobo in izboljšalo zdravje mišk, raziskovalci menijo, da je prav zmanjšanje delovanja teh matičnih celic eden izmed razlogov za s staranjem povezano degeneracijo.

Tako bi npr. pri človeku lahko uporabljali njegov lasten kostni mozeg, v katerem se nahajajo različne vrste matičnih celic. V mladih letih bi shranili svoj kostni mozeg, ki bi ga nato dobili presajenega nazaj v starosti.

Vemo, da se število in/ali delovanje različnih matičnih celic, ki se nahajajo v tkivih odrasle osebe, zmanjšuje s staranjem. Zato je zelo verjetno, da je to eden izmed razlogov za staranje. V prihodnosti nameravajo testirati še druge vrste matičnih celic pri odraslem in proučiti njihove morebitne pozitivne terapevtske učinke. Ta odkritja bodo pomagala podaljšati življenjsko dobo pri ljudeh, hkrati pa so zelo koristna pri razvijanju novih metod, ki bodo upočasnile staranje in z njim povezane bolezni.

Dr. Mojca Jež, univerzitetna diplomirana biotehnologinja