V Ljubljani, še največ na fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo ter na fakulteti za farmacijo, se bo do 27. septembra zvrstilo več kot 80 znanstvenih dogodkov. Organizatorji pričakujejo več kot 2.000 udeležencev. Pripravlja jih Slovenska znanstvena fundacija (SZF), na njih pa bodo predavali ali eksperimente izvajali slovenski ter tuji znanstveniki.
Celoten program je na voljo tukaj, med dogodki pa lahko izpostavimo npr. predstavitev mikrobne gorivne celice, pametne materiale prihodnosti, vlogo ionov v telesih, uporabo invazivnih rastlin v prehrani ali industriji ter bolj humanistično predstavitev antičnega odnosa do stvarstva ali bivanja. Med tujimi gosti bo nastopil ameriški sodnik Frank J. Labuda, ki bo razgalil mišljenje in delovanja pravnika na znanstveni način, ali matematični fizik iz Škotske, Howie Firth.
Geslo tokratnega festivala, že 24. po vrsti, je "Narava, človek in eksperimenti". Kot je na tiskovni konferenci pojasnil predsednik uprave Slovenske znanstvene fundacije Edvard Kobal, smo ljudje živa bitja, del narave, zato moramo osvetliti svoj odnos do živali in rastlin. Ozavestiti moramo vprašanja svojo odgovornost do vseh njih, pa tudi lastno ogroženost. Festival je osredotočen predvsem na mlade, da se naučijo razmišljati o teh vprašanjih – ali pa se morda navdušijo za znanstveno življenjsko pot. Ta ne vključuje zgolj obrti in dela raziskovalca, temveč način razmišljanja in odnos do sveta.
Firth: Dvom kot vodilo vsakdana
Kot je za MMC povedal škotski fizik in vodja znanstvenega kluba Faraday, Howie Firth: "Bistvo vsega je dvom. Celotna znanost je utemeljena na tej besedi. H gradnji znanja je treba pristopati počasi, previdno, košček za koščkom, kot bi gradili stavbo, in vedno dvomiti, ali so bili prejšnji pravilno položeni. Kot bi rekel Galileo: Preveri! Preizkusi!"
Ravno to vodilo je danes po njegovem mnenju v nevarnosti. Preveč ljudi slepo verjame trditvam, poročanju, mnenjem, še posebej če pritrjujejo njihovi svetovnonazorski naravnanosti. To so po njegovem še okrepila digitalna družbena omrežja. "Tam se skriva prava nevarnost. Prav strašljivo je, kako so številni utišali svojo sposobnost dvomiti. Verjamejo čemur koli, kar jih privlači ali jim pritrjuje." Del krivde za to je sicer pripisal tudi izobraževalnemu sistemu, kjer se že zelo zgodaj naučimo, da kar je zapisano, drži.
"Prihajam iz Velike Britanije. Sapojemajoče je – ne bi mi verjeli – kaj vse mora papir britanskih časopisov prenesti. Ampak ljudje temu dejansko verjamejo."
Javnosti je položil na srce, naj se v takšnih ali podobnih primerih ne odloči za konfrontacijo in napad drugače mislečih. "Edino zdravilo je, da ne napadamo. S tem ošibimo zmožnost racionalnega razmišljanja. Postavljajmo raje utemeljena, inteligentna vprašanja. To je znanstveni pristop," je dejal.
Precej bolje bi bilo, če bi stvarnost okoli sebe obravnavali tako, da bi vsako trditev obtežili z določeno stopnjo verjetnosti. Dvomiti in postavljati vprašanja. "Če bi ta princip razširili po celem svetu, bi prišlo do radikalnih sprememb," je sklenil.
Premalo strokovnih kadrov
Organizatorji upajo, da bo festival v ta način življenja povlekel več mladih. Še posebej na področja kemije, farmacije in medicine, saj tovrstnih strokovnjakov primanjkuje, je na tiskovni konferenci dejal član uprave SZF-ja Zdenko Časar.
Izvedbo festivala je podprla družba Lek. Kot je po poročanju STA-ja povedala Darja Ferčej Temeljotov: sodelovanje med gospodarstvom, akademsko sfero in šolami je zelo pomembno "da skupaj iščemo pot naprej v napredno družbo, ki bo ustvarjala blaginjo".
Še več v prispevku TV Slovenija o festivalu znanosti: