Roman Globokar, predavatelj na Teološki fakulteti, je za MMC pojasnil, da Cerkev Darwinovo teorijo evolucije sprejema kot najbolj argumentirano teorijo na področju naravoslovnih znanosti. Res je, da se je Cerkev ob izidu Darwinovih del postavila v bran svetopisemskemu pogledu, da je Bog stvarnik sveta in človeka, vendar so postopoma spoznanali, da si znanstvena in verska resnica ne nasprotujeta, saj se lahko medsebojno dopolnjujeta in plemenitita, pravi Globokar.

Hkrati je poudaril, da znanstvena razlaga ne razkrije skrivnosti nastanka in izvora sveta ter človeka v celoti, tudi ne njunega globljega smisla. Znanstvena teorija ne more ne ovreči ne potrditi obstoja Stvarnika, saj Bog ni predmet materialnega sveta, s katerim se prednostno ukvarjajo naravoslovne znanosti. Papež je opozoril tudi na sporočilo razodetja, ki trdi, da ima človek znotraj Božjega stvarstva posebno mesto. Vsaka človek ima zaradi večne duše, vključno s telesom, neizbrisno dostojanstvo. Vera je torej tista, ki osvetljuje smisel in poslanstvo človeškega življenja znotraj stvarstva.

Nastanek sveta razlagajo različne naravoslovne znanosti
Na vprašanje, kako bi sam, na primer otrokom, razložil nastanek sveta, je Globokar odgovoril: "Nastanek sveta in izvor človeka ostajata kljub napredku znanstvenih spoznanj odeta v skrivnost. Nihče ne more z povsem pojasniti, kako je prišlo do nastanka sveta. Znanost na osnovi dejstev, ki jih odkrivamo v svetu, razlaga, kako se je svet razvijal, ne odgovarja pa na vprašanje, zakaj je prišlo do nastanka sveta. Sveto pismo govori o tem, da je vse, kar obstaja, dar Boga in da je Bog svet in človeka v njem ustvaril iz ljubezni.

Različne naravoslovne znanosti poskušajo razložiti, kako je svet nastajal in se razvijal (teorija o prapoku, evolucijska teorija ...). Pri otrocih bi spodbudil radovednost in jih povabil k temu, da bi znanstvena dognanja na njim razumljivi stopnji poskušali čim bolj celostno dojeti. Obenem bi jim odpiral oči za lepoto stvarstva in za čudenje nad tem, da sploh smo. Na ta način bi v njih prebudil religiozni čut in zavest, da vse, kar obstaja, ni golo naključje, ampak dar Boga."

Elementov kreacionizma ni smiselno dodajati v šolske predmetnike
Elementov kreacionizma pa po njegovem mnenju ne bi bilo koristno dodajati v šolske predmetnike, saj bi med znanost in vero vnesli zmedo. "Znanost naj zvesto sledi svojim metodam raziskovanja in pridobivanja novih spoznanj, vera pa ima nalogo, da osmišlja človekovo življenje in mu odpira nov pogled na stvarnost. Odpira prostor za čudenje in hvaležnost za stvarstvo, ki nas obdaja. Vera v presežno ni predmet naravoslovnih znanosti, zato ne bi bilo primerno, da bi se ji posvečali v tem okviru," je še povedal.

Ana Mušič
ana.music@rtvslo.si