Od takrat je bilo po svetu prodanih več kot 200 milijard CD-plošč, še vedno pa kljub vse večji rasti digitalnih prenosov ostaja najpogostejši format za zapis podatkov. V Philipsu si niso mislili, da se bodo tudi v zabavni industriji in informatiki odločili za shranjevanje podatkov na zgoščenkah.

Zgoščenka je naslednica 30 centimetrov velike zlate plošče, ki je bila namenjena predvajanju filmov. Ker se ta ni prijela, so Philipsovi inženirji predlagali manjšo ploščo samo za zapis zvoka.

Piet Kramer, član ekipe za optiko pri Philipsu v času, ko so razvijali CD-ploščo, je dejal, da je bil najpomembnejši cilj Sonyja in Philipsa, s CD-ji osvojiti svet. Za Philips je bilo odprto sodelovanje s konkurentom nekaj novega, vendar pa se je to obrestovalo.Podjetji sta skupno delo začeli leta 1979. Prve zgoščenke, v glavnem s klasično glasbo, so bile naprodaj novembra 1982.