Selekcijski pritisk zaradi kolere ima za posledico usmerjeno evolucijo, ki se kaže s spremembami v genomu. Raziskovalci z univerze Harvard in splošne bolnišnice v Bostonu so odkrili, da se genom ljudi iz Bangladeša, kjer je bolezen zelo pogosta, prilagaja tako, da so prebivalci manj dovzetni zanjo.

Kolera je povsod po svetu, najbolj razširjena pa je v delti reke Gangeš in v Bangladešu, kjer jo je polovica otrok, starih 15 let, že prebolela. Bolezen se prenaša z okuženo vodo in hrano. Bakterija povzroča drisko, ki se brez zdravljenja lahko hitro konča s smrtjo.

Kolera se prenaša z okuženo vodo in hrano
Raziskovalci so analizirali DNK 36 družin iz Bangladeša ter jo primerjali z DNK-jem ljudi iz severozahodne Evrope, zahodne Afrike in vzhodne Azije. Ugotovili so, da imajo ljudje iz Bangladeša spremenjenih 305 območij v DNK-ju. Med geni, ki so spremenjeni, so geni za ionske kanalčke in geni za nadzor prirojenega imunskega odziva, saj kolera povzroči, da kanalčki v črevo izločajo preveliko količino kloridnih ionov. Zaradi spremembe v ravnotežju ionov se iz celic izloči tudi veliko vode – tudi do 2 litra na uro. To povzroči drisko, ki je za bakterijo ugodna, saj omogoča njeno širjenje. Spremembe v genih, ki so jih proučevali, pa delujejo tako, da se v črevo izloča manj vode.

Kolera je na svetu že tisočletja, zelo pogosto pa so njene žrtve prav otroci, kar pomeni, da se zaradi smrti šibkejših in tistih, pri katerih se bolezen bolj razvije, spreminja zastopanost genov v populaciji.

Spremembe tudi na področjih, kjer razsaja malarija
Raziskovalci so sicer opazili, da do podobne spremembe v genih nastajajo tudi na območjih Afrike, kjer je velika razširjenost malarije. Tam imajo prenašalci genetske bolezni, imenovane anemija srpastih celic, prednost, ker se pri njih malarija sploh ne razvije ali pa se razvije v blažji obliki. Parazit, ki povzroča malarijo, del življenjskega cikla namreč preživi v eritrocitih, pri ljudeh, ki so nosilci gena za anemijo srpastih celic, pa se eritrociti, polni parazita, razpočijo prekmalu, zato se paraziti ne more razmnoževati.

Odkritje verjetno ne bo vodilo do novih načinov zdravljenja kolere, predvsem zato, ker je trenutno zdravljenje, ki temelji na nadomeščanju izgubljene tekočine in elektrolitov, zelo uspešno. Strokovnjaki želijo predvsem najti načine za preprečevanje širjenja bolezni, kar je na območjih, kjer primanjkuje čiste vode, težko. Z razumevanjem prilagajanja ljudi na to bolezen in identifikacijo genov, ki omogočajo odpornost, bo mogoče razviti učinkovitejša cepiva za boljšo zaščito pred okužbo.