S tem so zavrgli ideje o različnih izvorih. Večina znanstvenikov se tako strinja, da se je človeštvo po svetu pred 50.000 leti razpršilo iz Afrike in hitro razvilo kamenodobe kulture v Evropi, Aziji in Avstraliji. Analizirali so kar 6.000 lobanj in primerjali njihovo gensko sestavo. Izkazalo se je, da moderni človek izhaja z enotnega območja podsaharske Afrike.

Razlike v velikosti in obliki lobanje so se manjšale sorazmerno z oddaljenostjo lobanje od Afrike. To kaže, da je bila izvorna človeška populacija v Afriki raznovrstna, medtem ko so manjšine, ki so odhajale, ohranjale svoje značilnosti. Največ različnih tipov lobanj so tako našli v jugovzhodni Afriki, ki so jo razglasili za zibelko človeštva.

Znanstveniki so prav tako ugotovili, da se moderni človek ni razmnoževal z neandertalci oziroma to "mešanje" ni pomembno vplivalo na populacijo.