Predor v Baltskem morju bo eden največjih projektov javnih prometnih povezav v Evropi, zanj pa naj bi odšteli 5 milijard evrov. Dela se bodo začela čez tri leta, dokončali pa naj bi ga leta 2020. Zgraditi nameravajo tri predorske cevi - dve bodo namenili štiripasovni avtocesti, eno pa železniškim tirom, poroča Spiegel.

Mostu ne bo zaradi gostega ladijskega prometa
Do zdaj so mesti Rødby na Danskem in Puttgarden v Nemčiji povezovali le trajekti. Da bi ju povezali s predorom, so se pogovarjali že leta 1920, potem pa je postala verjetnejša možnost skupne gradnje mostu.

Pripravili so tudi načrte za most, ki bi bil visok kar 272 metrov in imel "dve nadstropji". Zgoraj bi bila cesta za avtomobile ter tovorna vozila, spodaj pa železnica. A projekt so zaustavila vprašanja o varnosti, saj ta predel vsako leto prepluje okoli 40.000 ladij, do leta 2030 pa bi se to število lahko še podvojilo.

Naravovarstveniki imajo številne pomisleke
Proti gradnji mostu so se opredeili tudi naravovarstveniki, ker bi most lahko zmotili selitvene poti ptic. Svoje pripombe imajo tudi na nov načrt gradnje predora, ker bodo dela zmotila podvodni živalski svet in nihče ne ve, ali se bodo kiti in morski levi po končani gradnji vrnili v ta prostor.

Betonske cevi bodo potopili v morje in jih obzidali
Po načrtih naj bi sicer predorske cevi zgradili na kopnem in jih nato potopili v morje ter umestili v izkopano 'traso'. Posamezna betonska cev bo dolga 200 metrov in težka okoli 70.000 ton.

Nemčija ne bo sofinancer
Ker Danska z Nemčijo opravi skoraj petino vse svoje blagovne menjave, bi takšna povezava trgovanje močno olajšala, saj bi se na primer potovanje z vlakom med Köbenhavnom in Hamburgom skrajšalo za več kot uro. Vendar pa Nemci pri gradnji ne nameravajo pomagati, saj sami na Dansko pošljejo le 1,5 odstotka svojega celotnega izvoza.

Prvi izračuni kažejo, da bo gradnja stala 5,1 milijarde evrov, kar je okoli 100 milijonov manj, kot bi stala postavitev mostu. Dancem pa naj bi pri financiranju pomagala tudi Evropska unija.