Čeprav je to številnim že dolgo znano, bo za nekatere verjetno presenečenje, piše portal ScienceDaily. Storiti nekaj dobrega za druge da ljudem prijeten občutek, čemur vedenjska ekonomija pravi topel sij. Philippe Tobler in Ernst Fehr z Univerze v Zürichu sta z mednarodnimi sodelavci preučevala, kako deli možganov komunicirajo med seboj, da bi proizvedli ta občutek.

Čeprav so raziskovalci ugotovili, da dobra dela na počutje ljudi vplivajo pozitivno, "količina" darežljivosti ni vplivala na povečanje zadovoljstva. "Ni treba biti mučenik, da bi se počutili srečnejše. Malce več darežljivosti bo zadostovalo," pravi Tobler.

Odprtih več vprašanj
Pred začetkom poskusa so se nekateri od 50 udeležencev zavezali, da se bodo vedli darežljivo do drugih. Ta skupina je sama sebe označila za srečnejšo po darežljivem dejanju v primerjavi s kontrolno skupino, ki se je zavezala, da bo darežljivejša do sebe.

Pri tem so raziskovalci nadzirali tri področja v možganih, odgovorna za procesiranje družabnega vedenja in radodarnosti, sreče ter tehtanje plusov in minusov pri sprejemanju odločitev.

Zanimivo, izsledki so pokazali, da je že zgolj obljuba o radodarnejšem vedenju aktivirala altruistični predel možganov in povečala interakcijo med tem in predelom, odgovornim za srečo. Tobler ob tem poudarja, da raziskava odpira vprašanja, kot so ali lahko okrepimo komunikacijo med omenjenima predeloma, če da, kako in ali učinek traja, če se človek namenoma odloči, da bo radodaren, samo zato, da bi se počutil srečnejši.