Že v soboto pa bo ekipa v deblaku odrinila na daljšo pot proti Podpeči, kjer na dnu Ljubljanice leži tudi izvirnik. Kot je za MMC povedal vodja projekta Igor Ravbar, so bili na današnji poti veslači še nekoliko neusklajeni, vendar v prihodnje ne pričakujejo večjih težav. Čoln so sicer s sekiro izdelovali tri mesece, imeli pa so nekaj težav z lesom, ki je pogosto pokal, je še dejal Ravbar. Poleg tega se z gradnjo takega drevaka že dolgo časa nihče ni ukvarjal, zato tudi niso imeli na razpolago posebej veliko podatkov v zvezi s tem.

Strahu ni bilo
David Andrej Francky, študent strojništva, ki je sodeloval pri izdelavi čolna, pa je za MMC povedal, da je vesel, da je po treh mesecih dela projekt končno zaživel. Lepo je bilo, končno se odrinili z veslom in zaveslati, je še dejal. Glede tega, da bi se čoln prevrnil, se ni bal, prav tako pa verjame, da bodo srečno prišli do Podpeči. Poleg njega je sicer deblak izdelovalo še pet študentov različnih strok.

Težek tovor v lahkih čolnih
V Valvasorjevem času so taki deblaki med Ljubljano in Podpečjo prevažali tovor, zlasti kamenje, kar je dokumentirano tudi v opisih in bakrorezih Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske. Kamni so bili najdeni tudi v izvirniku, ki so ga povodni arheologi raziskali leta 1990. Še številčni podatek: čoln je dolg 8 metrov, širok pa 80 centimetrov.

Ko se bo vrnil s svoje druge poti, pa bo deblak vključen v razstavo Ljubljanica - življenje ob reki od prazgodovine od moderne dobe, ki bo v Narodnem muzeju v Ljubljani na ogled od januarja 2008.

E. S.