Desetletja so znanstveniki domnevali, da so bili dinozavri hladnokrvne živali, saj so podobni današnjim kuščarjem, tem pa notranja toplota narašča ali pada glede na zunanje razmere. A ker so ptice po drugi strani toplokrvne in ker naj bi ptice izhajale iz dinozavrov, so znanstveniki začeli razmišljati tudi o drugi teoriji.

Če bi bili dinozavri toplokrvni, bi imeli možnost razvoja svojih gibalnih sposobnosti, podobno kot jih imajo sesalci in ptice. Preživeli bi lahko v hladnejših okoljih, ki so usodna za hladnokrve živali, kot na primer višjeležeči in polarni predeli. A takšna prednost terja tudi svoj davek - toplokrvne živali za preživetje potrebujejo več hrane.

Merili bodo njihove okončine
Da bi ugotovili, ali so bili dinozavri res toplokrvni, bodo znanstveniki primerjali podatke, koliko energije so potrebovali za gibanje. Če so torej za hojo porabili več energije, kot jo lahko proizvede telo hladnokrve živali, so bili verjetno toplokrvni.

Pretekle raziskave so pokazale, da lahko na podlagi dolžine spodnjih okončin ocenimo, koliko energije je potrebno za premikanje. Kakšna je bila višina kolkov dinozavrov, pa znanstveniki lahko preprosto ugotovijo s pomočjo ohranjenih fosilov.

Tako so že analizirali 13 različnih vrst dinozavrov in za pet od njih so nedvomno potrdili, da so bili toplokrvni, a menijo tudi, da bi lahko to rekli za vse analizirane vrste.