Do odkritja je prišel dodiplomski študent kemije z omenjene univerze Demetrius A. Vazquez-Molina, ko je preučeval lastnosti COF-5, piše ScienceDaily. Gre za negorljiv nanomaterial, ki ima podobno strukturo kot spužva, Molina pa ga je v svojem poskusu stisnil v pelete velikosti nohta na mezincu. Pri obsevanju z rentgenskimi žarki je opazil, da se je notranja struktura materiala razporedila v čuden vzorec, zato mu je njegov mentor, profesor kemije Fernando Uribe-Romo, svetoval, naj jih postavi na bok in še enkrat opravi rentgensko analizo.

Ta je razkrila, da se je notranja struktura razporedila v natančne vzorce, ki pa so omogočali prehod litijevih atomov kot v tekočini. To odkritje ima tako ogromen potencial zlasti v proizvodnji litij-ionskih baterij, je poudaril Romo. Te namreč za sprožanje reakcij uporabljajo tekočino, zaradi česar so težke, okorne in zaradi vnetljivosti lahko tudi nevarne.

Z izključitvijo tekočine iz procesa izdelave litij-ionskih baterij bi te lahko postale manjše, lažje in manj vnetljive, to pa bi posledično pomenilo še manjše elektronske naprave ter večjo energetsko gostoto baterij. Zdaj je sicer na vrsti še veliko testiranja, vendar potencial obstaja.