Številni polimeri, ki jih uporabljamo dandanes, so zlahka razgradljivi bodisi s povišano temperaturo bodisi z uporabo topil, piše Ars Technica. A obstajajo tudi druge vrste plastike, ki so na topila in visoko temperaturo zelo odporne, imenovane duroplasti.
Te se uporabljajo na primer pri avtomobilskih armaturah in ohišjih elektronskih naprav in prav lastnosti, ki jih delajo privlačne za uporabo, so tudi lastnosti, zaradi katerih jih je skoraj nemogoče reciklirati. Raziskovalci pa so zdaj razvili polimer, ki je precej odporen na visoke temperature in večino topil, ni pa preveč odporen na močne kisline. Če ga položite v raztopino s pH-vrednostjo nižjo od 2, se bo razgradil na osnovne molekularne komponente, kar je nato mogoče z malce čiščenja kot surovino uporabiti enako za sestavo polimera.
Na žalost je za razgradnjo potrebna uporaba strupenega formaldehida. Po drugi strani pa je na voljo plastika, ki jo je mogoče povsem razgraditi in znova uporabiti, saj drugače tovrstni polimeri ostanejo v okolju še zelo dolgo. Poleg tega lahko že najmanjša napaka pomeni, da se celoten del zavrže, novi polimeri pa bi takšno težavo precej lažje rešili.