1. Starship pristal, a kmalu zatem eksplodiral

Prosti pad Starshipa. Foto: SpaceX
Prosti pad Starshipa. Foto: SpaceX
Sorodna novica Raketa podjetja SpaceX po pristanku eksplodirala, Elon Musk optimističen
Vabilo bralcem

Smo kakšno pomembno novico izpustili? Vabljeni, da jo omenite in po želji tudi opišete v komentarjih pod člankom. Odprti smo tudi za kakršne koli pripombe na aljosa.masten@rtvslo.si.

Ameriško podjetje SpaceX je izvedlo tretji polet prototipa vesoljske ladje Starship do višine 10 kilometrov. Primerek pod serijsko številko SN10 je cilj dosegel, nato nekoliko surovo pristal in ne dolgo za tem spektakularno eksplodiral.

Polet je bil precej podoben zadnjima dvema (poglavje 1, poglavje 1). SN10 se je z Boca Chice (Texas, ZDA) pognal v četrtek malo po polnoči po našem času. Gnali so ga trije metanski motorji Raptor. Malo pred 10 kilometri višine je preklopil na dva (pozorni opazovalci so zaznali za zdaj še nepojasnjeno razliko v barvi plamena), nato pa na enega. Obrnil se je vodoravno in začel prosti pad tlom naproti, pri čemer se je stabiliziral s štirimi zakrilci.

Vzrok eksplozije je še neznan. Med trdim pristankom bi lahko sledila poškodba rezervoarja, ki je pod pritiskom, in nato vžig. SpaceX za zdaj molči. Foto: Posnetek zaslona
Vzrok eksplozije je še neznan. Med trdim pristankom bi lahko sledila poškodba rezervoarja, ki je pod pritiskom, in nato vžig. SpaceX za zdaj molči. Foto: Posnetek zaslona

V zadnjem delu padanja se je vrnil v navpični položaj. V nasprotju s prejšnjimi poleti je pri ciljnem zaviranju prižgal vse tri motorje, nato pa dva po hitrem postopku ugasnil. Iz podnožja je šinil stranski plamen neznanega izvora in vztrajal. SN10 je nato pristal, a očitno prehitro, saj se je pri tem malce odbil, pa vendarle ostal pri miru.

Uspešen pristanek? Ogenj v podnožju ni pojenjal, nanj je podjetje usmerilo gasilni curek vode. Devet minut pozneje je odjeknila eksplozija, ki je celotno strukturo vrgla v zrak. Še en ognjeni konec prototipa, a v SpaceX-u so zadovoljni, saj so dobili kup podatkov in lahko postopek izboljšajo. V različnih stopnjah izdelave so prototipi vse do serijske številke 19.

Video: Posnetek poleta

Video 2: Posnetek eksplozije

Video 3: Visokoločljivostni posnetek

Predviden končni videz izstrelitvenega sistema Starship. Foto: SpaceX
Predviden končni videz izstrelitvenega sistema Starship. Foto: SpaceX

Starship je načrtovana vesoljska ladja nove generacije. Bo večkrat uporabna, sposobna pristankov in vzletov tako na Zemlji kot drugih nebesnih telesih. Po navedbah SpaceX-a bo zmožna zunaj tirnice Zemlje poslati več deset ljudi ali več kot sto ton tovora. To bo mogoče z dotakanjem goriva v tirnici Zemlje, en Starship bo natočil drugega, ta se bo pognal daleč proč. Podjetje tudi zatrjuje, da bo to počelo za smešno nizko ceno nekaj milijonov evrov na polet, kar je več kot stokrat, če ne tisočkrat ceneje od konkurence in zato vprašljivo. A če jim načrt uspe, bo svetovno izstrelitveno industrijo obrnil na glavo, pa tudi naš način raziskovanja Osončja.

Sorodna novica Japonski milijarder bo osmim srečnežem plačal pot okoli Lune

Starship je vesoljska ladja in obenem izstrelitveni sistem, ki obsega tudi prvo stopnjo, raketo Super Heavy. Prototip naj bi bil že v izdelavi. SpaceX prvi polet v orbito načrtuje za letos, a zamik ne bi bil nepričakovan. Prvih nekaj sto poletov naj bi bilo tovornih, nato bodo začeli prevoz posadke, pri čemer v zraku visi kup varnostnih vprašanj.

Starship je eden izmed treh konkurentov na Nasinem razpisu za prevoz ljudi na Mesec v programu Artemis, zato je Nasa ta polet budno spremljala.

SpaceX že leta 2023 načrtuje poskusni polet Starshipa okoli Lune in nazaj na Zemljo. Vozovnico je plačal japonski milijarder Jusaku Maezava, ki išče osem sopotnikov. Stroške jim bo kril sam.

Video: Njegovo sporočilo


2. Še 60 Starlinkov v nebo. Znan vzrok neuspelega pristanka Falcona 9.

Sled Falcona 9 na poti v oblake. Foto: SpaceX
Sled Falcona 9 na poti v oblake. Foto: SpaceX

Nov teden, nova izstrelitev SpaceX-ove rakete Falcon 9. S Cape Canaverala (Florida, ZDA) je poletela v četrtek ob 9.24 po našem času. Konstelaciji satelitov Starlink je dodala 60 primerkov in skupno število povečala na dobrih tisoč sto.

Prva stopnja je uspešno pristala na robotski ladji. Doslej je vzletela in pristala osemkrat.

Merlin se je iztrošil

Znan je tudi vzrok spodletelega pristanka prve stopnje pred dvema tednoma (poglavje 3). Po poročanju medija Spaceflightnow je v zaščitni izolaciji enega od motorjev Merlin zazevala luknja, vanj pa so vdrli vroči plini. Računalnik je napako zaznal in motor ugasnil. To se je zgodilo še med vzponom rakete, ki je kljub temu dostavila tovor v načrtovano tirnico. Med spustom pa niso imeli dovolj moči za zaviranje, zato je prva stopnja končala "kariero". Podjetje je poudarilo, da je ta Merlin spadal med veterane z največ poleti. Očitno se je začela kazati iztrošenost materiala.

Video: Posnetek dogodka


3. Prva indijska izstrelitev letos

Indijski ponos, ki je do pred kratkim nosil rekord po številu satelitov na eni sami raketi. Foto: ISRO
Indijski ponos, ki je do pred kratkim nosil rekord po številu satelitov na eni sami raketi. Foto: ISRO
PLSV na ploščadi.  Foto: ISRO
PLSV na ploščadi. Foto: ISRO

Indijska vesoljska agencija ISRO je opravila prvo izstrelitev letos. V nedeljo ob 5.24 po našem času je z izstrelišča Satish Dhawan pognala raketo PSLV, na njej pa satelit Amazonia-1 in 18 manjših sopotnikov.

Po 17 minutah je oddala Amazonio-1, v naslednji uri in 38 minutah pa še preostali tovor.

Raketa PSLV je visoka 44 metrov in široka 2,8 metra. Ima štiri stopnje, dve na trdo, dve na tekoče gorivo, in še stranske potisnike na trdo gorivo. Tokrat je imela dva. Namenjena je izstrelitvam v polarno soncesinhrono tirnico do višine 600 kilometrov, kamor zmore z največ 1,7 tone tovora. Doslej je poletela 53-krat, dvakrat neuspešno.

Video 1: Posnetek dogodka

Video 2: Dodatni posnetki


4. Arktika-M bo preučevala arktični krog

Bajkonur, kjer se je pisala zgodovina raziskovanja vesolja. Foto: Roskozmos
Bajkonur, kjer se je pisala zgodovina raziskovanja vesolja. Foto: Roskozmos

Prejšnjo soboto ob 7.55 po našem času so Rusi z Bajkonurja izstrelili raketo Sojuz-2.1b z vrhnjo stopnjo Fregat. 2 uri in 19 minut pozneje je v orbito odložila satelit Arktika-M, sporoča ruska vesoljska korporacija Roskozmos.

Video 1: Posnetek dogodka

Video 2: Krajši posnetek izstrelitve

Plameni Sojuza 2, rakete, katere korenine segajo vse do medcelinske balistične rakete R-7 iz leta 1957. Dolgo je bil edina raketa, ki je v orbito nosila ljudi. Foto: Roskozmos
Plameni Sojuza 2, rakete, katere korenine segajo vse do medcelinske balistične rakete R-7 iz leta 1957. Dolgo je bil edina raketa, ki je v orbito nosila ljudi. Foto: Roskozmos

Fregat je po oddaji tovora še enkrat prižgal motor in se napotil pokopališčni tirnici naproti, kjer ne bo ogrožal delujočih satelitov.

Maja lani je sicer en tak odrabljen Fregat eksplodiral (poglavje 6). Po najnovejših podatkih je za seboj pustil več sto kosov vesoljskih smeti.

Arktika-M kroži okoli Zemlje v elipsi, ki je na najbolj oddaljeni točki 38.900 kilometrov stran, na najbližji pa 600 kilometrov stran od površja. Skupaj s podobnim satelitom, ki bo izstreljen kmalu, bo preučeval okolje in podnebje v arktičnem krogu ter skrbel za komunikacijo z morebitnimi ponesrečenci. Več o satelitu tukaj.


5. Razpokam v Mednarodni vesoljski postaji ni konca

Pogled z Mednarodne vesoljske postaje. Fotografija je nastala januarja letos, prikazuje Rusijo in Kazahstan. Foto: NASA Johnson
Pogled z Mednarodne vesoljske postaje. Fotografija je nastala januarja letos, prikazuje Rusijo in Kazahstan. Foto: NASA Johnson
Modul Zvezda v ozadju, kvišku moli Poisk, beli paneli desno so oddajniki odvečne toplote. Nasa
Modul Zvezda v ozadju, kvišku moli Poisk, beli paneli desno so oddajniki odvečne toplote. Nasa

Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) od lanskega poletja pesti puščanje zraka. Eno, štiricentimetrsko špranjo v ruskem modulu Zvezda so kozmonavti v tem času našli in zakrpali, pa tlak še vedno razmeroma hitro pada. Zaplet sicer ni smrtno nevaren, vendar ga je treba rešiti. Navsezadnje zato, ker je tovorjenje kisika v orbito drago.

Zdaj vedo za dve dodatni špranji v Zvezdi. Vprašanje, koliko jih je nastalo v 20 letih, kolikor jih šteje eden najstarejših modulov. Eno izmed njih so ta teden fotografirali z mikroskopom, sporoča ruska vesoljska korporacija Roskozmos. Ugotovili so, da je dolga 22 milimetrov in široka okoli 100 mikrometrov.

Kako bodo špranji (pa še kakšno najdeno) sanirali? Robove bodo povrtali s trimilimetrskim vrtalnikom, da se ne bi širile. Luknje bodo nemudoma zamašili, da ne bi izgubili preveč zraka, nato bodo dodali še več plasti različnih tipov past.

Opilke in meritve bodo poslali na Zemljo, kjer bo stroka pripravila dolgotrajnejšo rešitev.

Desno v tvitu so mikroskopske fotografije, ki so zaokrožile po ruskih medijih.

Dva vesoljska sprehoda

Kathleen Rubins v ospredju, Victor Glover zadaj. Foto: NASA Johnson
Kathleen Rubins v ospredju, Victor Glover zadaj. Foto: NASA Johnson

Američani in Japonec so ta teden opravili kar dva vesoljska sprehoda. Prvi je bil v nedeljo, trajal je dobrih sedem ur, ven sta šla Kathleen Rubins in Victor Glover (Nasa). Pripravljala sta infrastrukturo za prihod novih panelov sončnih celic.

Video: Posnetek nedeljskega sprehoda

Varnostna zaponka. Foto: NASA Johnson
Varnostna zaponka. Foto: NASA Johnson

V petek pa sta si skafandre nadela Rubinsova in Japonec Soiči Noguči. V šestih urah in 56 minutah sta dokončala delo na nastavkih, ki bodo gostili nove panele (poglavje 2).

MVP bo dobil šest novih, manjših panelov ob obstoječih osmih. Medsebojno si bodo delali nekaj sence, a skupaj vrnili proizvodnjo električne energije na raven, kakršna je bila na začetku, preden je zob časa skupaj z mikrometeoroidi opravil svoje (s 160 na 215 kilovatov).

Video 2: Posnetek petkovega sprehoda


6. Perseverance se je prvič vozil po tleh Marsa

Sledi v prahu. Foto: NASA/JPL-Caltech
Sledi v prahu. Foto: NASA/JPL-Caltech

Nasin rover Perseverance je dobra dva tedna po pristanku opravil prvo vožnjo po tleh Marsa. V 33 minutah je premeril zgolj 6,5 metra. Šlo je za enega od številnih preizkusov, saj želijo inženirji najprej preveriti delovanje vseh sistemov, šele nato začeti znanstveno delo misije. Takrat bo samohod premeril tudi več sto metrov na dan.

GIF 1: Testno obračanje kolesa

GIF 2: V četrtek so nekoliko razgibali tudi robotsko roko

GIF 3: Namestitev vremenskih senzorjev

Ko bo rover popolnoma preverjen, se bo odpeljal na čim čistejšo ravnico in nanjo položil dvakilogramski zrakoplov Ingenuity. Kaj kmalu bomo torej lahko spremljali prvi poskus helikopterskega poleta na drugem planetu. Nato se bo rover odpravil naokoli po kraterju Jezero, iskal sledi morebitnega življenja, pa vrtal, zbiral vzorce in jih shranjeval v vsebnike. Ti naj bi v prihodnjem desetletju prišli nazaj na Zemljo. Kako?

Korak naprej pri vrnitvi vzorcev z Marsa

Foto: NASA/JPL-Caltech
Foto: NASA/JPL-Caltech

Evropska vesoljska agencija ima uradno novega generalnega direktorja. Johanna-Dietricha Wörnerja je nadomestil Josef Aschbacher. Mandat traja štiri leta.

Nasa in Esa načrtujeta zapleteno misijo, ki naj bi prva prinesla pristne vzorce sosednjega planeta na Zemljo. Gre za drag projekt, ki bo terjal najmanj 4,4 milijarde evrov, zelo verjetno še več (poglavje 2), imenuje pa se Mars Sample Return (Vrnitev vzorcev Marsa). Kot vsaka takšna odprava je na majavih nogah, dokler ne dobi ustreznega financiranja. Nasa je ta teden podpisala pomembno pogodbo. Northrop Grumman bo za najmanj 60 in največ 84 milijonov dolarjev razvil raketo, ki bo vzorce ponesla s tal Marsa v orbito okoli planeta.

Vzorce bo, kot rečeno, zagotovil Perseverance. Pobral jih bo manjši evropski rover, jih ponesel do pristajalnika, raketa pa jih bo ponesla v nebo do velikega evropskega vesoljskega plovila, to pa jih bo dostavilo do Zemlje.


7. James Webb prestal vse preizkuse funkcionalnosti

Pozlačena zrcala teleskopa James Webb. Foto: Nas/Chris Gunn
Pozlačena zrcala teleskopa James Webb. Foto: Nas/Chris Gunn
Priključen teleskop. Foto: Nasa/Chris Gunn
Priključen teleskop. Foto: Nasa/Chris Gunn

Nasini in Northrop Grummanovi inženirji so opravili še zadnje preizkuse funkcionalnosti na prihodnjem vesoljskem teleskopu James Webb.

Priključili so vse elektronske naprave na teleskopu in 17 dni preverjali, ali delujejo pravilno in ali medsebojno komunicirajo. Težav niso našli.

A čeprav o različnih testih poročamo že leta, jih še ni konec. Teleskopu bodo še enkrat razgrnili in zložili senčnik, pa še enkrat preizkusili postavljanje zrcal.

Teleskop James Webb je prevelik za tovorni prostor v raketi Ariane 5. V njej bo zložen, v vesolju se bo razgrnil. Morebitnih zapletov človeška roka ne bo mogla več reševati. Proizvajalec in Nasa zato tako vztrajno preverjata, ali res vse deluje.

James Webb bo vesolje opazoval v infrardeči svetlobi. Z njim naj bi ugledali prve galaksije sploh in analizirali ozračja na zunajosončnih planetih.


8. Še en planet v najbližjem trozvezdju?

Trozvezdje Alfa Kentavra. Foto: Digitized Sky Survey 2
Trozvezdje Alfa Kentavra. Foto: Digitized Sky Survey 2
Lepše za oči

Naslovna fotografija zvezde v polni ločljivosti (250 MB)

Raziskava je objavljena v Nature Communications.

Astronomi so pri sosednji zvezdi Alfa Kentavra A zaznali nekaj, kar bi lahko bil eksoplanet. S pomočjo Zelo velikega teleskopa (ESO) so v infrardeči svetlobi videli liso. Ta bi lahko bila tudi topel oblak prahu in plinov ali pa stranski učinek opazovalnega mehanizma. Obstoj zunajosončnega planeta torej ni potrjen, za to bodo potrebna dodatna opazovanja z drugimi teleskopi.

A če gre res za pravi zunajosončni planet, so njegove lastnosti naslednje. Velik je od pet do sedem Zemelj. Okoli matične zvezde kroži na oddaljenosti med eno in dvema astronomskima enotama, kar je malo več od razdalje med Zemljo in Soncem. Planet je torej obsijan podobno kot Zemlja. Je na območju, kjer je dovolj toplo za obstoj tekoče vode. A ker je najbrž plinast, na življenje ne gre računati.

Alfa Kentavra je trozvezdje, torej skupek treh težnostno povezanih zvezd.

Alfa Kentavra A ima maso 1,1 Sončeve in 1,5 njegove svetlosti. Alfa Kentavra B pa je malce manjša, ima 0,9 mase Sonca in polovico njegove svetlosti. V sistemu je še rdeča pritlikavka Proksima Kentavra, ki je nam najbližja sosednja zvezda (razen seveda Sonca).

Prav pri Proksimi Kentavri so pred leti odkrili kamnit planet, ki je tudi v območju Zlatolaske. O morebitnih za življenje ugodnih razmerah na njem med znanstveniki ni enotnega mnenja.

Sorodna novica Planet, ki bi lahko podpiral življenje, kar pri najbližji sosednji zvezdi

Prvi "ulov" novega instrumenta

Najdba je sad pobude Breakthrough Initiatives. Gre za mednarodno zvezo zanesenjakov in milijonarjev, ki jih fascinira iskanje življenja po vesolju. Ko je bil pred leti potrjen obstoj planeta pri Proksimi Kentavri, je pobuda financirala izdelavo in namestitev infrardečega koronagrafa na Zelo velik teleskop, da bi lahko videli toplotni "odtis" morebitnih drugih planetov v sistemu. Najdba prvega kandidata pri Alfi Kentavri A potrjuje, da zadeva deluje in tako obeta še več najdb. Vsaka zvezda ima najbrž zelo verjetno več planetov (glede na podatke vesoljskega teleskopa Kepler).

Jadranje z laserjem. Foto: Breakthrough Starshot
Jadranje z laserjem. Foto: Breakthrough Starshot

Če v trozvezdju najdemo kakšen planet, ki dejansko ponuja do življenja prijazne razmere, bo to najbrž cilj prvega medzvezdnega potovanja človeštva. Če se bo to zgodilo, bo to enkrat daleč v prihodnosti, ko bomo iznašli učinkovitejše pogone. Z obstoječo tehnologijo bi namreč pot do Alfe Kentavre trajala več deset tisoč let, morda več kot sto tisoč, odvisno od pogona in mase ladje.

Osnova misija Breakthrough Initiatives je sicer projekt Starshot. Razviti želijo miniaturne, nekajgramske sonde in jih z laserji pognati do takšne hitrosti, da bi Proksimo Kentavro dosegli v le nekaj desetletjih in tako še v času naših življenj dobili bližnje fotografije tamkajšnjih planetov.


9. FOTO: Koliko civilizacij je na tej fotografiji?

NGC 2336. Foto: ESA/Hubble & NASA, V. Antoniou, Judy Schmidt
NGC 2336. Foto: ESA/Hubble & NASA, V. Antoniou, Judy Schmidt
Lepše za oči

Na tokrat izpostavljeni fotografiji vesoljskega teleskopa Hubble je galaksija NGC 2336. Gre za spiralno galaksijo s prečko. Široka je 200.000 svetlobnih let, je pa 100 milijonov svetlobnih let stran v ozvezdju Žirafe. Odkrili so jo leta 1876. Število zvezd ni znano, zagotovo pa jih je stotine milijard. Glede na to, da ima zelo verjetno vsaka zvezda več planetov ... koliko življenj in koliko naprednih oblik življenja se je v njej razvilo? Morda nikoli ne bomo vedeli.

Drugi slovenski viri za vesolje

Portal Vesolje.net
Forum Vesolje
Portal v vesolje
Podkast Temna stran Lune
Revija Življenje in tehnika
Astronomska revija Spika
Revija Obramba
Zavod Cosmolab


10. SKOK V ZGODOVINO: Prva sonda, ki se je dotaknila drugega planeta

Venera 3. Foto: Nasa/nssdc
Venera 3. Foto: Nasa/nssdc

16. novembra 1965 je bila na raketi Molnija M (predhodnici zgoraj omenjenega Sojuza-2) izstreljena sonda Venera 3, up Sovjetske zveze v vesoljski tekmi z ZDA.

Tista leta so številne robotske odprave vzhodne velesile spodletele, medtem ko so Američani uspešno obleteli tako Mars kot Venero. Z Venero 3 so Sovjeti želeli dobiti svojo trofejo: Venero tako obleteti kot na njej pristati, kar bi bil zgodovinski dosežek. Žal ni šlo.

Matično vesoljsko plovilo je Venero zgrešilo za 60 tisoč kilometrov. Inženirji so 26. novembra izvedli popravke poti, ki pa so sondo usmerili proti tlom planeta. Žal pa so sredi februarja izgubili stik z napravo. Tako so glede na pot naračunali, da je 1. marca 1966 treščila v tla Venere. S tem je Venera 3 postala prvi izdelek človeških rok, ki se je dotaknil drugega planeta.

Ker tedaj še ni bilo znano, ali na Veneri obstaja življenje, so Sovjeti sondo še pred izstrelitvijo temeljito sterilizirali. Do tal je pripeljala kovinski sovjetski grb.


NA VIDIKU:

Ponedeljek, 8. marec - Falcon 9 - Starlink

Petek, 13. marec - Dolgi pohod-7A - XJY 6

Sobota, 14. marec - Falcon 9 - Starlink