Estonija je bila prva država, ki je leta 2007 uvedla elektronske volitve na ravni celotne države, piše Ars Technica. Leta 2009 so prek njih izvedli tudi volitve v Evropski parlament in na parlamentarnih volitvah leta 2011 je že kar 25 odstotkov vseh glasov prišlo v elektronski obliki.
Pri elektronskih volitvah se je Estonija naslonila na uporabo t. i. digitalne osebne izkaznice, ki je na voljo vsem državljanom in zakonitim prebivalcem in prek katere država posluje z občani (vozovnice za javni promet, denarne transakcije, vpis na univerze …). Izkaznica pa za komunikacijo uporablja 2048-bitno odprtokodno enkripcijo med javnim in zasebnim ključem.
Zdaj pa je država celotno kodo dala na vpogled javnosti na GitHubu, saj je bilo do nje do zdaj mogoče priti le ob podpisu pogodbe o zaupnosti. A na vpogled je le strežniški del kode, saj bi razkriti uporabniški del omogočal preveč enostavno ustvarjanje lažnih uporabnikov.
Je bila objavljena koda res uporabljena?
A brez kontroverznosti tudi v Estoniji ni šlo. Barbara Simons iz Association of Computer Machinery je leta 2012 estonske volitve že kritizirala, rekoč, da zaradi pomanjkanja odprte kode ni mogoče vedeti, kako sistem deluje.
Tudi druga največja estonska stranka meni, da so bile volitve prirejene, saj so se papirni rezultati razlikovali od elektronskih. Razkritje kode je zdaj pozdravila, a meni, da še vedno ni mogoče vedeti, ali je bila ta koda res uporabljena med volitvami, saj ni nikakršnega nadzora nad njenim spreminjanjem.
A Tarvi Martens, arhitekt estonske elektronske osebne izkaznice, je zatrdil, da uvajajo postopke, ki bodo dokazali, da je bila objavljena koda dejansko tudi uporabljena na volitvah.