Ker so propadla pogajanja z zasebnimi podjetji, bi morale države EU-ja v skupni proračun nameniti dodatno milijardo, česar jim po načrtu Komisije ne bi bilo treba storiti.

Galileo naj bi začel delovati leta 2012, vendar je to odvisno od finančnega načrta, ki ga bodo sprejeli letos. Do zdaj so bile naročene štiri od končnih 30 satelitov, ki naj bi tvorile sistem. Če v prihodnjih mesecih ne bodo sklenjene pogodbe o dobavi še preostalih, Galileu grozijo ne samo zamude, temveč tudi pozivi po končanju največjega evropskega vesoljskega sistema.

Alternativa načrtu Komisije je, da bi pri gradnji sistema večjo vlogo dobila Evropska vesoljska agencija (ESA) in bi ga dodatno financirale njene članice, a je Komisija to možnost zavrnila.

Galileo kot dopolnilo GPS-u
Trenutno finančno krizo pri zgraditvi Galilea je nastala, ko se niso mogli dogovoriti o zasebnem financiranju, pri katerem bi sodelovala številna telekomunikacijska podjetja. Ta bi zgradila večino infrastrukture in nato vodila njegove ponudbe. Galileo naj bi nudil večjo natančnost in zanesljivost navigacijskim in koordinacijskim signalom, ki prihajajo iz vesolja. Deloval naj bi skupaj in dopolnjeval ameriški sistem globalnega pozicioniranja (GPS).