1. SLS spet na izstrelitveni ploščadi

Nasina raketa SLS je spet na izstrelitveni ploščadi 39B Kennedyjevega vesoljskega središča na Floridi. Če bo šlo vse po sreči, bo čez zgolj devet dni izstreljena. Dogodek bomo podrobno spremljali.

Na vidiku so tri izstrelitvena okna:
1. – 29. avgust ob 14.33, trajanje: dve uri.
2. – 2. september ob 18.48, trajanje: dve uri.
3. – 5. september ob 23.12, trajanje: 90 minut.

Sicer ni nujno, da bodo datumi obveljali. Lahko jo zagode vreme, tehnične težave, nepovabljeni čolni v varnostnem območju ... V tem primeru bo morala raketa spet v delavnico (VAB), med drugim zaradi izpraznjenih baterij na sistemu za samouničenje. Raketa je namreč opremljena z eksplozivi za primer, da gre pri izstrelitvi nekaj res hudo narobe. Sistem je na lastni bateriji, ta pa se po navedbah Nase v slabem mesecu izprazni, in očitno se je ne da drugače napolniti.

To ni edini primer težav z baterijami. SLS bo na misiji Artemis opremljen z ducatom miniaturnih satelitov. Nasa je na nedavni novinarski konferenci priznala, se lahko številnim izmed njih baterije izpraznijo. Rešitev? Raketo bodo pač poskušali izstreliti čim prej.

Misija Artemis I bo poslala vesoljsko ladjo Orion brez posadke na pot okoli Lune in nazaj. Misija bo trajala okoli mesec dni. To bo prva pot takšne vesoljske ladje po letu 1972. V primeru uspeha sledi misija Artemis II z ljudmi na krovu predvidoma leta 2024. Še leto pozneje je načrtovana vrnitev ljudi na Luno (Artemis III).

S podpornim modulom Oriona imamo prste vmes tudi Evropejci.

2. Možna mesta pristanka odprave Artemis III

Mesto pristanka odprave Artemis III še ni določeno, je pa po novem znanih 13 možnih lokacij. Vse se nahajajo na Luninem južnem polu. Tamkajšnje površje je razgibano, polno vzpetin, kraterjev, dolin ... Nekatera področja so nenehno obsijana, druga v večni senci. Kaj to pomeni? Da lahko astronavti na prisojne predele postavijo panele sončnih celic in uživajo stalno proizvodnjo električne energije, iz osojnih pa pridobivajo vodni led, ki ga je glede na satelitske meritve v izobilju. Mesto pristanka mora biti tudi dovolj ravno s čim manj balvani. 13 kandidatnih lokacij bodo v prihodnjih letih poskušali dodatno preveriti tako s samohodnimi vozili kot iz orbite.

Video: Nasin pojasnilnik

3. ZDA izvedle preizkus balistične rakete Minuteman III

Ameriška vojska je izvedla preizkus medcelinske balistične rakete Minuteman III. Izstrelitev se je začela z vojaške baze Vandenberg v Kaliforniji, zadnja stopnja je prepotovala okoli 6700 kilometrov vse do atola Kwajalein.

Vojska poudarja, da test ni povezan z razmerami v svetu. Že dvakrat so ga prestavili. Prvič marca zaradi velike ruske invazije na Ukrajino, drugič zaradi obiska predsednice ameriškega predstavniškega doma Nancy Pelosi v Tajvanu. Zdaj so ga naposled izvedli.

Raketa Minuteman III, ki jo izdeluje podjetje Boeing in lahko nosi tudi jedrske konice, predstavlja ključen del ameriške jedrske oborožitve. Doseže lahko do 10.000 kilometrov oddaljene cilje in potuje s hitrostjo 24.000 kilometrov na uro.

Na drugi strani oceana sta ruska vesoljska korporacija Roskozmos in tamkajšnje obrambno ministrstvo podpisala pogodbo za izdelavo novih balističnih raket Sarmat.

4. Še 53 Starlinkov na nebu

SpaceX je v petek ob 21.21 ob našem času s Cape Canaverala izstrelil raketo Falcon 9, in tako konstelacijo satelitov Starlink povečal še za 53 primerkov. Prva stopnja je pristala na robotski ladji. V vesolju je bila devetkrat.

5. Izstrelitev Dolgega pohoda-6

V sredo je z izstrelitvenega središča za satelite Taijuan na severu Kitajske poletela raketa Dolgi pohod-6. V tirnico je dostavila 16 satelitov, sporoča Kitajska nacionalna vesoljska administracija (CNSA).

Dolgi pohod-6 je 3,5 metra široka in 29 metrov visoka tristopenjska raketa. V soncesinhrono tirnico zmore ponesti eno tono. To je bila njegova deveta izstrelitev (vse uspešne).

6. Tudi Evropa se bo nekaj časa zanašala na Falcone 9

Evropska vesoljska agencija bi lahko tovore, sprva namenjene ruskim raketam Sojuz-ST, izstrelila na ameriških raketah Falcon 9 podjetja SpaceX.

Esa in SpaceX sta po poročanju Reutersa začela uvodne tehnične pogovore, do morebitne sklenitve poslov je še daleč, je poudaril generalni direktor Ese Josef Aschbacher.

Sojuzi-ST (na tropske razmere prilagojeni Sojuzi-2) so deset let leteli z evropskega izstrelitvenega središča Kourou v Francoski Gvajani pod okriljem družbe ArianeSpace. Po začetku obširne invazije Rusije v Ukrajini letos in uvedbi dodatnih evropskih sankcij pa je Roskozmos umaknil vse osebje iz Francoske Gvajane in tako končal program.

Evropa išče alternative. Izstrelitve preostalih evropskih raket Ariane 5 so že zakupljene, Ariane 6 še ne deluje, zato je stara celina prisiljena poiskati pomoč drugje. Aschbacher je poudaril, da SpaceX ni edina možnost, na mizi sta tudi Japonska in Indija.

Prejšnji teden se je k SpaceXu zatekel tudi ameriški konkurent Northrop Grumman, katerega raketa Antares bo ostala brez raketnih motorjev iz Rusije. Northrop Grumman je tako naročil tri izstrelitve Falconov 9 (poglavje 1), dokler ne razvije nove inačice Antaresa z ameriškim pogonom.

7. Vesoljski sprehod predčasno končan

V sredo sta kozmonavta Denis Matvejev in Oleg Artemjev opravila vesoljski sprehod zunaj Mednarodne vesoljske postaje (MVP), sporoča Roskozmos. Nadaljevala sta priprave na začetek obratovanja Evropske robotske roke, pritrjene na modul Nauka, med drugim z vgradnjo dveh kamer.

Artemjev je moral po dobrih dveh urah sprehod predčasno prekiniti zaradi nestabilne napetosti baterije v skafandru Orlan. V primeru odpovedi baterije bi ostal brez aktivnega hlajenja, radijske povezave, ventilatorja za kroženje zraka in drugih električnih zmogljivosti skafandra. Rusko nadzorno središče mu je zato naložilo, naj se nemudoma vrne v postajo. Njegovo življenje ni bilo ogroženo, sporočata tako Roskozmos kot Nasa. Matvejev je nadaljeval z delom, dokončal vgradnjo kamere in se vrnil po štirih urah.

Naslednji vesoljski sprehod bo 2. septembra, piše TASS.

Video: Posnetek dogodka

V petek se je z MVP-ja odklopila ameriška tovorna vesoljska ladja Dragon (CRS-25). Predvidoma v soboto popoldne bo pristala v Mehiškem zalivu.

Na postaji je bila od julija letos (poglavje 2).

Video: Posnetek dogodka

8. FOTO: Gosto posejane zvezde

Svežih Webbovih objav ni, zato se vračamo k "starejšemu bratu". Ekipa za vesoljskim teleskopom Hubble je ta teden izpostavila fotografijo kroglaste zvezdne kopice NGC 6540.

NGC 6540 je oddaljena 17.000 svetlobnih let, nahaja se v ozvezdju Strelca.

Kroglasta zvezdna kopica je težnostno povezana skupina zvezd v obliki kroga z naraščajočo gostoto proti središču.

9. NA KRATKO:

10. SKOK V ZGODOVINO: 45 let Voyagerja 2

Sorodna novica Voyager 2, drugo človeško plovilo, ki je zapustilo naše osončje

20. avgusta 1977 je bila na raketi Titan IIIE izstreljena vesoljska sonda Voyager 2. Obletela je planete Jupiter, Saturn, Uran in Neptun ter leta 2018 vstopila v medzvezdni medij, kar je glede na izbrano definicijo lahko tudi izstop iz Osončja. Električna naprava deluje že 45 let, kar je skoraj nepojmljivo v časih, ko marsikateri proizvajalci namenoma krajšajo "življenjsko" dobo električnim izdelkom. Voyager 2 je zdaj oddaljen 19,6 milijarde kilometrov, komuniciranje z njim ima 18-urni zamik. Zanaša se na električno energijo iz plutonijevih elementov, ki pa jo je čez čas vedno manj. Posamezne instrumente zato enega za drugim ugašajo. Nasa pričakuje delovanje še do sredine desetletja, kar ni daleč. Bo sonda učakala Abrahama? Več tukaj.

Video 1: Posnetek izstrelitve

Video 2: Pot Voyagerja 2