Labod oskrbel Mednarodno vesoljsko postajo, odhod zasebne odprave

Nasa in ameriška družba Northrop Grumman sta opravili oskrbo Mednarodne vesoljske postaje (MVP) s tovorno vesoljsko ladjo Cygnus.

Cygnus CS-20 je bil izstreljen v torek s Cape Canaverala na raketi Falcon 9. Postajo je dosegel dva dni pozneje; tam ga je zgrabila robotska roka Canadarm 2 in priključila na modul Unity. Dostavil je 3,7 tone potrebščin in znanstvenih eksperimentov. Izpostaviti velja prvega kirurškega robota na postaji, celice hrustanca in Esin 3D-tiskalnik kovin. Cygnus bo s postajo združen šest mesecev. Več podrobnosti o misiji CS-20 tukaj.

Gre za prvo izstrelitev Cygnusa na Falconu 9. Northrop Grumman je dozdajšnje misije izvajal na raketah Antares z ruskimi motorji. Po veliki invaziji Rusije v Ukrajini je bil prisiljen poiskati alternativo in jo našel pri SpaceX-u. Danes razvija novo različico Antaresa s kerozinskimi motorji Miranda podjetja Firefly Aerospace, prvič naj bi poletela leta 2025 (poglavje 1).

Video: Nasin prenos izstrelitve Cygnusa

Video 2: SpaceX-ov prenos izstrelitve

Video 3: Približevanje

Video 4: Priklop

Konec zasebne odprave Axiom

V soboto zjutraj naj bi se od MVP-ja odklopila vesoljska ladja Crew Dragon., a so zadevo prestavili na naslednji teden, s čimer je zasebna posadka odprave Axiom Mission 3 (Ax-3) Michael López-Alegría, Walter Villadei, Marcus Wandt in Alper Gezeravci, dobila podaljšano bivanje na postaji.

Video: Slovo odprave

Še dve leti do mini evropskega raketoplana

Evropska vesoljska agencija je razgrnila podrobnosti Space Riderja. Prvi polet se je zamaknil, tovorna zmogljivost zmanjšala.

Evropa si že dolgo želi večkrat uporabnega vesoljskega plovila. Francozi so v 80. letih prejšnjega stoletja zaman pripravljali raketoplan Hermes, v prejšnjem desetletju je sledil IXV (Intermediate eXperimental vehicle) z enim samim testnim poletom, nato se je leta 2016 prelevil v Space Riderja. Razvoj se je začel na novo, prvi polet je bil predviden za leto 2022. Po stari navadi se je zadeva podražila in povozila številne roke, a pred kratkim je Esa sporočila, da je prvi primerek dejansko v izdelavi. Zdaj je agencija še izdala uporabniški priročnik, ki bo koristen najema željnim – ali pa radovednežem. Iz njega lahko razberemo nekaj tehničnih podatkov.

Space Rider je večkrat uporabno vesoljsko plovilo. Velik je kot dva enoprostorca, kakor se je izrazila Esa, oziroma osem metrov. Masa znaša 4,9 tone. Izstreljevali ga bodo na raketah Vega-C, praviloma bo letel na višini 400 kilometrov. Sestavljen bo iz podpornega (orbitalnega) odseka in vrnitvenega odseka. Podporni odsek je pravzaprav vrhnja stopnja rakete Vega-C, poimenovana AVUM, ki ji bodo dodali panele sončnih celic in avioniko. Ta del ne bo večkrat uporaben oziroma bo po koncu odprave zgorel v ozračju. Večkrat uporaben pa bo vrnitveni odsek, pravzaprav mali raketoplan, na eni strani prekrit s toplotnim ščitom. Ta bo lahko v vesolju ostal do dva meseca. Ima 1,2 kubičnega metra tovornega prostora, največja masa tovora znaša 600 kilogramov, kar je 200 kilogramov manj od prvotnih obljub. Esa sicer pojasnjuje, da je to odvisno od rakete. Robotska roka bo lahko tovor izpostavila vesolju. Raketoplan se bo po opravljeni misiji, ki bo trajala največ dva meseca, ločil od podpornega odseka, se spustil v ozračje, zaviral najprej s toplotnim ščitom, nato pa s padali. Na višini 15 kilometrov se bosta razprli vlečni padali, med desetimi in šestimi kilometri višine pa še jadralno padalo, s katerim bo Space Rider odjadral do pristajalne steze, ki jo bo zadel z navpično hitrostjo tri metre na sekundo in vodoravnim vektorjem 35 metrov na sekundo. Pristajal bo v Kourouju, na Azorih in v Italiji, odvisno od profila misije. Na tleh naj bi bil deležen "minimalnega" vzdrževanja in znova poletel čez šest mesecev. Tako naj bi dosegli do dva poleta na leto na posamično napravo, ki naj bi skupno vzdržala do šest misij.

Space Rider je pretežno italijanski projekt pod okriljem Evropske vesoljske agencije. Italijani so zagotovili večino financiranja in izdelavo (Cira, Thanes Alenia). Kmalu po prvem testnem poletu, ki bo predvidoma konec leta 2025, ga nameravajo komercializirati oziroma ga dati pod okrilje družbe Arianespace.

Esa si od Space Riderja obeta razmeroma poceni dostop do vesolja za različne znanstvene eksperimente (naprava ni primerna za posadko). O ceni sicer ni ne duha ne sluha. S Space Riderjem bo zmanjšala zaostanek za ZDA (X-37) in Kitajsko (poglavje 4), ki že imajo manjša brezpilotna raketoplana, verjetno namenjena vojaškim dejavnostim, denimo delovanju v bližini drugih satelitov.

Video 1: Esin pojasnilnik

Video 2: Ponazoritev delovanja

Pulzarji – tisto drugo življenje zvezd

Pred slabim tisočletjem, 4. julija 1054, je na nebu zasvetila nova zvezda. 23 dni je bila vidna tudi podnevi. Danes lahko na posnetkih občudujemo ostanke takratne supernove, ki jim pravimo meglica Rakovica. V središču meglice je pulzar, zgoščen ostanek zvezde, ki je takrat eksplodirala. Pulzarji pa nam pripovedujejo izredno zanimivo zgodbo o manj znanem poglavju iz življenja zvezd.

To zgodbo smo začeli odkrivati leta 1967, ko je astrofizičarka Jocelyn Bell Burnell prvikrat zaznala nenavadno utripanje, enakomerno pulziranje v radijskem spektru. Takoj se je pojavilo tudi tisto ne tako redko vprašanje, ki spremlja nenavadne signale iz vesolja: so to morda kakšni vesoljci? Ampak kmalu se je izkazalo, da je pravzaprav odkrila prvi pulzar, nenavadno utripajočo nevtronsko zvezdo. Danes jih poznamo že okoli 3000, med njimi 300 gamapulzarjev, poroča radijska novinarka Nina Slaček. Za več pojasnil o pulzarjih je v oddajo Radiosfera povabila astrofizičarko Gabrijelo Zaharijaš z Univerze v Novi Gorici, ki je sodelovala pri nastanku Fermijevega kataloga gamapulzarjev. Za poslušanje kliknite na zgornji pripetek ali tukaj.

FOTO: Webb in skrite strukture v 19 galaksijah

Vesoljski teleskop James Webb se je lotil kar 19 galaksij, ki imajo disk obrnjen proti nam. Posnel jih je z instrumentoma NIRCam in MIRI v infrardeči svetlobi, s čimer je razkril številne zvezde in medzvezdni prah v doslej nedoseženi ločljivosti. Podrobnosti so na voljo tukaj, obsežna galerija pa tukaj.

FOTO: Hubble zagotovi nam bolj znane podobe

Hubblova ekipa je ta teden izpostavila fotografijo galaksije UGC 11105. Ta spiralna galaksija je oddaljena 110 milijonov svetlobnih let, je del ozvedja Herakleja. Podrobneje tukaj.

NOTICE:

NA VIDIKU:

Sobota, 3. februar – Falcon 9 – Starlink

Torek, 6. februar – Falcon 9 v PACE