Slovenski nanosatelit Trisat-R, ki so ga razvili na Univerzi v Mariboru, je lani poletel v vesolje na raketi Vega-C in je namenjen opravljanju meritev v srednji Zemljini orbiti na 6000 kilometrih višine. Satelit neprekinjeno leti skozi osrčje ionosfere in notranjega Van Allenovega sevalnega pasu, ki je eno izmed sevalno najzahtevnejših okolij v vesolju. Dnevno dostavlja uporabne podatke o sevanju, ki jih zagotavljajo instrumenti na krovu satelita, ki so jih razvili Skylabs, Cern in Esa.

Kot je pojasnil Iztok Kramberger s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru ter direktor za inovacije pri podjetju Skylabs, sta na krovu satelita dve miniaturni kameri, "ki služita kot tehnološki demonstraciji uporabe visoko miniaturne tehnologije slikanja za namen naših prihodnjih raziskav in razvoja najsodobnejših sistemov za določanje in nadzorovanje usmerjanja satelitov."

"Samo predstavljajte si, da je izjemno miniaturna kamera, velika manj kot dva kubična milimetra, na krovu satelita Trisat-R, ki kroži v srednji Zemljini orbiti na višini 6000 kilometrov, naredila fotografijo izjemno velikega objekta – našega prelepega planeta Zemlje," je povedal Kramberger.

"Medtem ko je bil naš glavni cilj eksperimenta zajemanje 'učinka črnega sonca' (angleško Black Sun Effect), ki ga povzroči prelivanje slikovnih točk na senzorju kamere med slikanjem sonca, nam je uspelo posneti tudi to osupljivo fotografijo našega planeta Zemlja," je dejal Kramberger ter dodal, da je fotografija izjemno nizke ločljivosti, med drugim zato, ker miniaturne kamere niso namenjene slikanju ali oddaljenemu opazovanju Zemlje.

Misija Trisat-R po navedbah podjetja Skylabs s svojim več kot 16-mesečnim uspešnim delovanjem v sevalno najzahtevnejšem okolju prikazuje, kako je mogoče uporabiti izjemno miniaturno in energijsko učinkovito tehnologijo v obliki stroškovno učinkovitih nano-sond za spremljanje okolja v realnem času. "Podatki lahko služijo za aplikacije, kot je spremljanje vesoljskega vremena, kar nam odpira povsem nov pogled, ki presega tradicionalno oddaljeno opazovanje Zemlje," so zapisali.

"Obe miniaturni kameri na krovu sta neposredno izpostavljeni močnemu sevanju brez kakršne koli zaščite. Tako nam ni le uspelo načrtati in izdelati našega prvega integriranega vezja za vesoljsko rabo v manj kot 18 mesecih, med dobro znano polprevodniško krizo, ampak uspešno demonstriramo tudi njegove zmogljivosti, ki omogočajo, da naše tehnologije z visoko stopnjo integracije uspešno delujejo tudi v sevalno najzahtevnejših okoljih," je še dejal Kramberger.