Na okrogli mizi Zakaj vlagati v raziskave ob robu predstavitve najodmevnejših dosežkov je več vidnejših predstavnikov slovenske znanosti komentiralo stanje na tem področju. Resorna ministrica Maja Makovec Brenčič je zatrdila, da je znanost ključ za razvoj in napredek družbe, brez bazičnih (temeljnih) raziskav pa pri tem ne gre. Že zdaj imamo nekatera "odlična področja", je dejala in dodala, da jih je treba spodbujati še naprej.

Mihailovič: Znanost je podhranjena
Dragan Mihailovič z Instituta Jožef Stefan je opozoril na podhranjenost slovenske znanosti. Politika vedno z rebalansom znižuje sredstva za znanost, glavna težava je v tem, da znanost nima orientacije in ne znamo izmeriti njenega učinka, je bil kritičen. To je podkrepil s podatki, da smo v 80. letih prejšnjega stoletja imeli 502 raziskovalca na leto, danes le še 169. Ob tem se je vprašal, ali morda znanost ni sama sebi namen.

Györkös: Imamo pomanjkanje ciljev
Da se je treba pogovarjati o finančnih učinkih projektov, je menil tudi direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS) Jozsef Györkös. Agencija financira večinoma programe in projekte, pri čemer skrbi za stabilno financiranje. Györkös vidi možnost za preboj znanosti v tem, da bi se lahko z dodatnim denarjem usmerili tudi v razpise, ki bi podpirali temeljno raziskovalno delo v skladu s cilji strategije pametne specializacije. Za zdaj je namreč po njegovih besedah vidno pomanjkanje teh ciljev.

Strategija pametne specializacije se izvršnemu direktorju podjetja Kolektor Group Marjanu Dermoti zdi pravilna, ker zagotavlja nova delovna mesta in ustvarja novo dodano vrednost.

Novak: Potrebujemo ljudi, ki znajo kaj narediti
Direktor RLS merilne tehnike Janez Novak je opozoril na povezavo univerze in gospodarstva in dejal, da v podjetjih potrebujejo ljudi, ki znajo kaj narediti. "Podjetje, ki mora denar služiti, ga mora tudi vračati državi v obliki davkov in prispevkov. Zato želimo izkoristiti tista znanja, ki nam manjkajo, ko poskušamo na trgu nekaj narediti, za to tudi pošteno plačamo," je pojasnil Novak.

Prorektor ljubljanske univerze za področje znanosti Martin Čopič je govoril o vplivu gospodarstva na univerzo in obratno. "Zavedati se moramo pomena univerze, ki izobražuje našo - v najboljšem pomenu besede - intelektualno elito, brez katere ne moremo obstati kot narod," je med drugim dejal Čopič.

Teden univerze se je sicer začel z odprtjem muzejske sobe in stalne razstave Univerza v Ljubljani - od prvih korakov do moderne univerze, dopoldne pa so predstavili tudi 10 najboljših raziskovalnih dosežkov univerze v tem letu. Več o njih v dokumentu, ki ga je objavila Univerza v Ljubljani, nekaj pa tudi v spodnji galeriji.