Mrk se je začel skoraj takoj ob vzhodu Sonca ob 7. uri in 40 minut v severni Alžiriji, potem pa se je pomaknil nad vso Evropo, Arabski polotok in zahodno Azijo. Pojav, ko je Luna navidezno zakrila približno sedem desetin Sončeve ploskve, je bil viden tudi nad Slovenijo, in sicer malo čez deveto uro dopoldne, a so pogled zastirali oblaki in megla. Pojav je bil viden do malo pred enajsto uro.

Najbolje je bil mrk viden na Švedskem in v Španiji
Najbolje je bil pojav viden v Skandinaviji, predvsem na severu Švedske, kjer je ob 9.50 po srednjeevropskem času Luna navidezno prekrila štiri petine Sončeve površine, dobro so ga videli tudi v Španiji. Na Bližnjem vzhodu je Luna Sončevo površino prekrila polovično, nad Turčijo pa je bilo prekritih več kot 60 odstotkov površine Sonca. Mrk so ob sončnem zahodu opazovali tudi v Rusiji, Kazahstanu, severni Kitajski in Mongoliji.

Prvemu delnemu Sončevemu mrku v letošnjem letu bodo sledili še trije, in sicer 1. junija, 1. julija in 25. novembra, a ti ne bodo vidni iz Srednje Evrope. Nad Slovenijo bo naslednji delni Sončev mrk znova viden leta 2015.

Naslednji popolni mrk bo 13. novembra 2012
Delni Sončev mrk nastopi, ko Luna stopi med Zemljo in Sonce. Pri delnem mrku Luna zakrije le del Sončeve svetlobe, ki bi sicer padla na Zemljo, torej prej omenjena nebesna telesa niso povsem poravnana. Pri popolnem Sončevem mrku pa Sonce, Luna in Zemlja ležijo v premici.

Popolni Sončev mrk se je nazadnje zgodil 11. julija 2010 nad Južnim Pacifikom, naslednji popolni mrk pa bo 13. novembra 2012 in bo viden nad Avstralijo, Novo Zelandijo, Južnim Pacifikom in Južno Ameriko. V Sloveniji smo popolni Sončev mrk nazadnje opazovali avgusta leta 1999, naslednji popolni Sončev mrk pa bo v Sloveniji mogoče znova opazovati šele 3. septembra 2081, ko bo središče sence v vsega 56 sekundah drselo prav mimo vzhodnega dela Slovenije, in sicer z začetkom na območju Solčave, prek Velenja, Dobrne, severno od Celja, proti Rogaški Slatini do Rogatca.

Sončev mrk so opazovali v Mariboru
Organizirano opazovanje mrka sta v Mariboru pripravila Astronomsko društvo Orion in Oddelek za geografijo Filozofske fakultete. Delni Sončev mrk se je začel ob 8. uri zjutraj, najvišja stopnja zakritosti pa je bila dosežena ob 9.21, ko je Luna zakrila kar 76 odstotkov Sončevega premera. Jasno vreme je po besedah Igorja Žiberne iz Astronomskega društva Orion omogočilo odlične razmere za organizirano opazovanje mrka skozi teleskope, opremljene z zaščitnimi filtri mylar, ki ne prepuščajo škodljivega sevanja.

"Tokratni mrk je zanimiv zaradi zelo visoke stopnje prikritosti Sončevega premera, saj bomo na mrke s primerljivo magnitudo morali v tem delu Evrope čakati vse do leta 2026 oz. 2030. Druga zanimivost pa je v tem, da ga nikjer na Zemlji ne bo mogoče videti kot popolnega, še najbolj se bo popolnosti približal na severu Švedske," je pojasnil Žiberna.

Kot je še dejal, so mrki za ljudi, predvsem pa astronome, zanimivi, ker gre za redek pojav, ob tem pa lahko neposredno opazujejo gibanje nebesnih teles. Tokrat je po njegovih besedah vse skupaj še bolj zanimivo tudi zato, ker se Sonce v zadnjem obdobju po nekaj letih minimalne aktivnosti znova prebuja, zato je mogoče danes kot kuliso mrka opazovati tudi pege na Sončevi površini, ki predstavljajo njegova nekoliko hladnejša območja.

Foto: Reuters, EPA, uporabnika Mojega spleta petioreh in fotojaka.