Ob 16. uri in 53 minut po krajevnem času je iz Kennedyjevega vesoljskega centra v Cape Canaveralu na Floridi na svojo zadnjo misijo poletel raketoplan Discovery. Raketoplan s šestčlansko posadko naj bi v vesolju preživel 11 dni, na Mednarodno vesoljsko postajo pa bo prinesel nov prostor za shranjevanje in sofisticiranega humanoidnega robota "robonavt 2".

Kot po navadi ob izstrelitvah se je na ploščadi Kennedyjevega vesoljskega centra zbrala množica radovednežev, ta zgodovinski dogodek pa so ljudje spremljali tudi na številnih cestah, ki vodijo do Nasinega centra, in vzdolž celotne "vesoljske obale" Floride. Besede poveljnika misije Steva Lindseya pred izstrelitvijo so bile: "Hvaležni smo vam za vaše delo, vsi, ki nas spremljate, pa se pripravite, da boste doživeli veličino in moč Discoveryja, ki se še zadnjič podaja v vesolje".

Nekaj zapletov z zadnjo izstrelitvijo
Discovery, ki je bil izdelan leta 1983 in je med vsemi raketoplani ameriški vesoljski agenciji Nasa služil najdlje, bi moral v vesolje poleteti že konec lanskega leta, a so izstrelitev takrat zaradi tehničnih težav in neugodnega vremena večkrat preložili. Nasini tehniki so imeli težave s puščanjem vodika in z zunanjim tankom za gorivo. Tokratna izstrelitev je potekala le nekaj minut po tem, ko se je na Mednarodno vesoljsko postajo priklopilo evropsko tovorno plovilo Johannes Kepler brez posadke.

V tokratni misiji STS-133 sodelujejo astronavti Nicole Stott, Michael Barratt, Steve Bowen, Al Drew, Eric Boe in Steven Lindsey. Pripadla jim je velika čast, da se bodo v zgodovino vpisali kot zadnja posadka raketoplana Discovery, ki je v vesolje prvič poletel avgusta leta 1984, kariero pa bo sklenil z 39. izstrelitvijo.

Discovery ima najbogatejšo zgodovino v Nasini floti
Discovery ima v Nasini floti status voditelja, saj ima bogato zgodovino poletov. Discovery je bil tisti, ki je v vesolje ponesel teleskop Hubble, po tragediji raketoplanov Challenger leta 1986 in Columbia leta 2003 pa so za nadomestni raketoplan za pot v vesolje izbrali prav Discovery. Ta je "obiskal" tako rusko vesoljsko postajo Mir kot Mednarodno vesoljsko postajo, opravil pa je več vesoljskih poletov kot kateri koli drug raketoplan. Leta 1998 je v vesolje popeljal najstarejšega astronavta, takrat 77-letnega Johna Glenna, veterana vesoljskega programa Mercury.

Astronavti v vesolje s Sojuzom
Nasa ima v svoji posadki še dva raketoplana, ki pa se bosta prav tako kmalu upokojila. Endeavour naj bi na zadnjo misijo v vesolje poletel aprila, Atlantis pa bo kariero končal junija. S tem bo konec Nasinega programa raketoplanov, vlogo oskrbovalca Mednarodne vesoljske postaje pa bo prevzelo rusko plovilo Sojuz, pozneje pa naj bi se mu pridružili še plovili enega ali dveh ameriških zasebnih podjetij.

Nasa se bo medtem posvečala drugim programom. Tako naj bi na Mars in druge planete ter asteroide poslala vesoljske sonde. Do leta 2025 naj bi na asteroid poslali človeka, po letu 2030 pa tudi na Mars.