Tokratni lunin mrk je trajal kar 100 minut, saj je Luna potovala natančno v sredini Zemljine sence. Vrhunec mrka je bil 12 minut čez 22. uro.

Luna se v popolni fazi mrka obarva opečnato rjavo, ker je, kot je pojasnil predsednik Astronomskega društva Orion Igor Žiberna, Zemljina senca prefiltrirana svetloba, ki je šla skozi nižje plasti Zemljine atmosfere.

Zakaj je Luna rjava?
Ta vpija modro barvo, rdečo pa prepušča. Zato je barva Zemljine sence videti rdečkasta. Ker se torej modra barva zadrži v atmosferi, se Luna ob mrku obarva opečnato rjavo, je pojasnil Žiberna in dodal, da je barva Lune ob tem pojavu odvisna tudi od stopnje onesnaženosti Zemljine atmosfere.

Posebnost mrka bo njegova dolžina
Če ste tokratni lunin mrk opazovali od začetka do konca, je trajal kar uro in štirideset minut. V Sloveniji je bila ta faza nekoliko krajša, najprimerneje pa ga je bilo opazovati na krajih z odprtim pogledom proti jugovzhodnemu delu neba.

Luna je v polsenco začela prehajati ob 19.23, ob 20.22 pa se je premikala v Zemljino senco, a še pod jugozahodnim delom matematičnega horizonta, pojasnjuje Žiberna. Popoln mrk se je začel ob 21.22, vrhunec pa je nastopil ob 22.12. Ob 23.02 je Luna začela izstopati iz Zemljine sence.

Mrk je bil najlepše viden na Indijskem oceanu, v Južni Afriki in osrednji Aziji.

V galeriji si oglejte fotografije luninega mrka, ki so jih z nami delili MMC-jevi uporabniki, in fotografije mrka z vseh koncev sveta.