Luna je sprva postala oranžne barve, nato pa krvavo rdeča oziroma rjava. Lunin mrk nastane, ko so Sonce, Zemlja in Luna poravnani. Običajno Sonce osvetljuje Luno, med mrkom pa gre polna Luna skozi senco, ki jo meče Zemlja. Luna bi sicer morala takrat postati nevidna, vendar se to ne zgodi, saj jo doseže nekaj žarkov in se zato obarva rdeče. Ponekod tovrstni pojav imenujejo "krvava Luna".

Mrk je bil najbolje viden iz obeh Amerik in Tihega oceana. Prva faza, polsenčni mrk, se je začela nekaj pred 7.00 po našem času, popoln lunin mrk pa je trajal 75 minut. Sledil je delni in polsenčni mrk, Luna pa je iz Zemljine sence popolnoma izstopila ob 12.37 po srednjeevropskem času.

Navdušenci nad nebesnimi pojavi iz severne in vzhodne Evrope, vzhodne Afrike, z Bližnjega vzhoda in iz osrednje Azije so za pojav tokrat žal prikrajšani.

Naslednji mrk 8. oktobra
Današnji mrk je prvi od štirih zaporednih popolnih luninih mrkov v naslednjem letu in pol. Zvezdoslovci ga bodo lahko znova opazovali 8. oktobra letos, nato pa še 4. aprila in 28. septembra prihodnje leto. Oktobrski bo prav tako viden v Severni Ameriki, na Tihem oceanu, v Avstraliji in vzhodni Aziji. Mrk 4. aprila prihodnje leto bodo lahko opazovali v Severni Ameriki, na območju Tihega oceana, v Avstraliji in Novi Zelandiji. Zadnji pa bo viden iz Evrope, z Bližnjega vzhoda, iz Afrike in Amerike.

Lunini mrki sicer niso tako pogosti, kot se morda zdi. Vsako leto sta približno dva, vendar so nekateri, na primer polsenčni, komaj opazni.

Zadnji popoln lunin mrk je bil 10. decembra leta 2011. Viden je bil iz Azije, Avstralije in Tihega oceana, v Sloveniji pa smo lahko opazovali delni mrk.