Izstrelitev je zgodovinskega pomena za Evropsko unijo, ki bo tako korak bližje vzpostavitvi lastnega satelitskega navigacijskega sistema, po drugi strani pa je to začetek evropsko-ruskega sodelovanja pri poletih v vesolje.

Z Galileom želi EU konkurirati prevladujočemu ameriškemu navigacijskemu sistemu GPS ter ruskemu Glonasu in kitajskemu Compasu, ki pa sta še v razvoju. Galileo naj bi postal operativen proti koncu tega desetletja, ko ga bo skupaj sestavljalo 30 satelitov, od tega 27 operativnih in trije rezervni. Prve storitve naj bi bile mogoče že leta 2014.

Evropski sistem satelitske navigacije naj bi za več kot dvakrat izboljšal zmogljivosti GPS-a ter signala na oddaljenih območjih na severu Evrope in v velikih mestih, kjer nastajajo motnje zaradi nebotičnikov. Bil naj bi tudi natančnejši. Izstrelili ga bodo po zamudah in prepirih glede proračuna za projekt.

Prvi polet z Zahoda
Poleg poleta prvih satelitov Galilea je dogodek prelomen tudi zaradi novega zahodno-vzhodnega vesoljskega partnerstva, saj gre za prvo izstrelitev ruske nosilne rakete Sojuz zunaj katerega od ruskih izstrelišč v Plesecku na severu Rusije ali Bajkonurja v Kazahstanu.

Sojuz je prilagojen za potrebe Evropske vesoljske agencije Arianespace za izstrelitev srednje velikih satelitov.

V zameno za vsako izstrelitev Sojuza iz izstrelišča Kourou v Francoski Gvajani bo Rusija prejela več deset milijonov evrov, s čimer bo lahko krpala luknje v proračunu svojega vesoljskega programa. Koristi bo imel tudi Arianespace, saj bo z ruskimi raketami manj stroškov.

"Sojuz bo ponesel srednje velike satelite, ki jih ne more ponesti Ariane-5. Sojuz nam bo omogočil več izstrelitev iz Gvajane. Z njim se znižajo stroški za izstrelitve Ariane-5, saj se bodo fiksni stroški izstrelišča v Gvajani porazdelili na več izstrelitev," je pojasnil direktor družbe Arianespace Jean-Yves Le Gall.

Arianespace, ki je v lasti francoske vesoljske agencije in evropskega letalsko-vesoljskega velikana EADS, upravlja z raketo Ariane-5, ki se uporablja za izstrelitve velikih satelitov. Toda trg se vse bolj odpira za polete manjših satelitov in v družbi pričakujejo, da bodo te komercialne priložnosti izkoristili prav z uporabo Sojuza.

Ena najbolj zanesljivih raket
Sojuz je daleč največkrat uporabljena raketa v zgodovini in v vesolje je poletela že kar 1.776-krat. Raketa je bila ponos sovjetskega vesoljskega programa in ključen element v tekmi z Američani med vesoljsko tekmo v 60. letih prejšnjega stoletja.

Toda raketa Saturn in kapsula Apollo, s katerima so ZDA prve osvojile Luno, ter raketoplan, s katerim se je oskrbovala Mednarodna vesoljska postaja, so že postali muzejski eksponati, medtem ko Sojuz nadaljuje polete kljub nekaterim težavam, npr. nesreča letos avgusta, ko so Rusi izgubili vesoljsko tovorno plovilo brez posadke.

Pri tokratni izstrelitvi gre za drugi tip Sojuza, dva modela Sojuza iz "ponesrečene" serije pa sta v Gvajani, vendar ju bodo poslali na popravilo v Rusijo ali v morebitno zamenjavo.