Hekerski vdori so namreč del vsakdana, od vdora v bančne račune do vdorov v sistem državne uprave in zlorabe prstnih vtisov. Vdor v bančni račun je mogoč že v nekaj minutah, velikokrat pa takšni primeri ostanejo neprijavljeni.

Prav zato se ne ve, koliko je takih vodrov. Kot je novinarki TV Slovenija Mojci Dumančič pojasnil Aleksander Šinigoj, organizator dogodka, nekatere banke takih vdorov ne razkrivajo, predvsem z vidika negativne publicitete.

Za Slovenijo ni podatkov o nadzoru
Na konferenci je beseda tekla tudi o zasebnosti pri uporabi računalnika. Informacijski pooblaščenec Klemen Mišič je pojasnil, da so leta 2005 v ZDA trije od štirih delodajalcev nadzirali svoje zaposlene s preverjanjem njihovega brskanja po spletnih straneh. Za Slovenijo take statistike ni, pravi Mišič, a opozarja, da v naš zasebni elektronski poštni predal lahko pogleda le tisti, ki ima odredbo sodišča. Tudi v službi tako ni mogoče, da nam nekdo pogleda v poštne predale.