Abell S1063 vsebuje toliko mase, da močno ukrivi tkanino čas-prostor in začne igrati vlogo vesoljske leče. Razpotegnjene packe okoli njega so zmaličene podobe objektov daleč, daleč izza te supermasivne jate galaksij. Foto: NASA, ESA, and J. Lotz (STScI)
Abell S1063 vsebuje toliko mase, da močno ukrivi tkanino čas-prostor in začne igrati vlogo vesoljske leče. Razpotegnjene packe okoli njega so zmaličene podobe objektov daleč, daleč izza te supermasivne jate galaksij. Foto: NASA, ESA, and J. Lotz (STScI)
Abell S1063
Košček neba tik poleg zgoraj upodobljene jate galaksij. Foto: NASA, ESA, and J. Lotz (STScI)
Abell S1063
Položaj obeh zaplat neba in velikost. Foto: NASA, ESA, and Z. Levay (STScI)


Znanemu Hubblu sta se v projektu Mejna polja (Frontier Fields) pridružili Chandra, ki se specializira za rentgenske žarke, in Spitzer za infrardečo svetlobo. Skupaj zaobidejo pomanjkljivosti posameznih naprav, s tem pa vidijo dlje, natančneje in več. V načrtu je tudi sodelovanje z največjim teleskopom na svetu ALMA.
Ključ projekta je izkoriščanje učinka gravitacijske leče. Izjemno masivni objekti vesolja, kot so kopice galaksij in vsa temna snov okoli njih, ukrivljajo prostor in svetlobo; do te mere, da izostrijo tudi nepredstavljivo oddaljene objekte, ki bi sicer bili daleč pretemni za naša tipala.

V okviru Frontier Fields je bilo temeljito pregledanih že več supermasivnih jat galaksij in tistega, kar se skriva za njimi, in na svetlo danih kup izjemno natančnih posnetkov. Na MMC-ju smo objavili poglavji MACSJ0717.5+3745 in Abell 2744, preostali dozdajšnji polni posnetki pa so na voljo v naslednjem okvirčku.

Posnetki Frontier Fields v polni velikosti:
(datoteke so velike ~40 MB)
- Abell S1063
- MACS J0416.1–2403
- MACSJ0717.5+3745
- Abell 2744

Sto bilijonov Sonc
Najbolj svežega je Nasa izdala ravno ob robu izida novega filma iz znanstvenofantastične franšize Zvezdne steze. Na njem je ogromna galaktična kopica Abell S1063, ki je štiri milijarde svetlobnih let stran, so sporočili z Nase. Abell S1063 vsebuje 51 potrjenih meglenic in še vsaj 400 kandidatov zanje, skupno pa je v kopici zbrane za sto bilijonov Sonc mase.

Opazovalne podatke zdaj pregledujejo znanstveniki in iščejo metuzaleme v ozadju. Za zdaj so našli en primerek, ki je obstajal le milijardo let po velikem poku (ta se je zgodil 13,8 milijarde let nazaj).

"Fotografija Mejnih polj nam omogoča hiter pogled v zgodnje vesolje in je zgolj pokušina, kaj vse bo pri precej višji ločljivosti videl teleskop James Webb po letu 2018," so zapisali na Nasi.

Program Mejna polja se je začel leta 2013 in se bo končal še letos.

Najbolj oddaljena stvar, ki smo jih kadar koli videli, je sicer osvetje GN-z11, ki je 13,4 milijarde svetlobnih let stran. Tudi tega je ujel Hubble.
Tudi naša Galaksija Rimska cesta je del ogromne strukture, Nadjate v Devici, ta pa naj bi bila del še precej večje grupacije, poimenovane Laniakea.